Odbor se je na nujni seji na zahtevo SLS seznanil s problematiko izvajanja zakona o davku na nepremičnine v povezavi z neurejenimi evidencami ter z večino zavrnil predloga sklepov, da se vladi predlaga, naj pred uveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine prilagodi zakonodajo na področju množičnega vrednotenja nepremičnin v smeri izboljšanja metodologije ter naj natančno uredi in posodobi nepremičninske evidence.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je povedala, da je v pripravi novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero bi v sistem množičnega vrednotenja vnesli možnost korektiva z ugotavljanjem posebnih lastnosti nepremičnin z individualnim vrednotenjem. Takšna popravljena vrednost bi se uporabljala za vse namene (npr. v postopkih pridobivanja socialnih pravic), ne le davčne.

Pri tem bi bilo treba omejiti nabor okoliščin, ki se bi upoštevale, je dejal vodja Geodetske uprave RS (Gurs) Aleš Seliškar, in sicer na posebne okoliščine, kot je npr. ta, da je stanovanje pogorelo, in bi tako šlo za omejeno individualno ocenjevanje. Če bi sistemsko uvedli možnost, da lahko na pripisano vrednost vpliva individualna ocena, bi si vsi, ki bi si lahko to privoščili, najeli individualne cenitve in popravili vrednosti navzdol ter "deformirali sistem vrednotenja".

Gurs pripravlja sistem naročanja

Glede pravilnosti podatkov v registru je Seliškar znova poudaril, da so ti odgovornost lastnikov. Ti podatke že izboljšujejo, je dejal Seliškar, ki večji obisk v geodetskih pisarnah pričakuje po poslanih informativnih izračunih. Napovedal je, da bo Gurs skušal pripraviti sistem naročanja, da ne bi bilo znova dolgih čakalnih vrst na uradih. Ocenil je sicer, da se podatki ne bi hitreje uredili, če bi zaradi nekakovosti posameznih podatkov skušali odložiti uvedbo davka.

Za davčno osnovo se ne bi smelo šteti tržne vrednosti

Predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič je menil, da se za davčno osnovo ne bi smelo šteti tržne vrednosti ampak proizvodno sposobnost zemljišča. Seliškar je dejal, da bi bilo potem treba spremeniti sam koncept zakona. O vplivu špekulativnih nakupov na ocenjeno vrednost je Seliškar dejal, da vseh velikih odstopanj, tako navzgor kot navzdol, ne upoštevajo.

Franc Bogovič (SLS) se je vprašal o enakosti pred zakonom v primerih, ko ima več generacij v lasti določena zemljišča, sedaj pa je nekdo ocenil, da so 15-krat več vredna kot na kakšnem drugem območju. Znova se je zavzel za to, da se uveljavitev zakona zamakne in vnese spremembe za opravo anomalij. Marka Pavlišiča (DL) pa je zanimalo, kakšen bi bil odziv, če bi bili enako veliki hiši v Ljubljani in v Prekmurju enako vrednoteni.

Zvonko Lah (SDS) je menil, da tržna vrednost zemljišča ne bi smela vplivati na strošek kmeta pri njegovi dejavnosti in da bodo kmetje po državi nesorazmerno obremenjeni, Ljubo Žnidar (SDS) je ocenil, da država z davkom posega v avtonomijo občin.