Sirc je poudaril, da so Nuklearna elektrarna Krško (Nek) in drugi jedrski objekti v primeru nesreče zelo dobro pripravljeni. Sistem je testiran in ljudje so primerno usposobljeni, saj so podvrženi rednim treningom na tem področju.

Kot je dejal, so vzpostavili enotni komunikacijski sistem na področju jedrskih in radioloških nesreč, v katerega je vključenih več organizacij. Vsaka organizacija pa ima na voljo vse relevantne informacije ter ukrepa v skladu z vlogo, ki jo ima v sistemu. Obstajajo pa tudi področja, kjer so še možne izboljšave, je prepričan. Nekatere organizacije so namreč šele pred kratkim pripravile določene načrte, ki še potrebujejo konkretne smernice, kako določen protokol izvajati.

Sirc je pojasnil, da Nek v primeru, da pride do nesreče, v skladu s svojimi natančno razdelanimi postopki, sprva razglasi določeno stopnjo nevarnosti. Ob tem mora v 15 minutah obvestiti regijski center za obveščanje in upravo za jedrsko varnost. Regijski center nato aktivira vse vpletene organizacije. Uprava za jedrsko varnost pa aktivira ekipo za nadzor izrednega dogodka.

Takoj za tem se začnejo pripravljati obvestila za javnost ter stečejo postopki, predvideni za izredne dogodke. Sprva se aktivirajo ekipe, ki spremljajo stanje v elektrarni. Ena strokovna skupina npr. ocenjuje možne izpuste in posledice za prebivalstvo. Ob tem se aktivirajo regijski in lokalni štabi, ki izvajajo določene ukrepe, v najhujšem primeru izpeljejo evakuacijo prebivalstva.

Do velikih in hudih nesreč načeloma pride redko, bistveno bolj mogoče so manjše nesreče, kjer ne pride do hudih izpustov, meni Sirc.

Kot je še izpostavil, bi bilo ob zelo resni nesreči v Neku ogroženo tudi prebivalstvo onstran meje. Pri tem mora biti zagotovljena ista stopnja varnosti tako tukaj kot na hrvaški strani, meni Sirc. Pri tem pa so možna različna ukrepanja, predvsem glede posameznih ukrepov v določenem območju. V Sloveniji je npr. prioriteta preventivna evakuacija, na Hrvaškem pa zadrževanje ljudi v zaprtih prostorih.