Poročilo izpostavlja, da kakih 300 milijonov starejših od 65 let ne more brez težav dostopati do dolgotrajne oskrbe, kadar jo potrebujejo. Čeprav tovrstno oskrbo potrebuje vse več ljudi, poročilo kaže, da večina držav ignorira njihove potrebe ali jim ne posveča zadostne pozornosti.

"Te obžalovanja vredne razmere se kažejo v zelo nizkih javnih izdatkih za dolgotrajno oskrbo, ki v povprečju globalno znašajo manj kot deset odstotkov BDP," je poudarila ena od avtoric poročila Xenia Scheil-Adlung.

Diskriminacija starejših

Velik del problema ILO vidi v diskriminaciji in negativnem odnosu do starejših. "Diskriminacija starejših je globalen fenomen, ki ima včasih celo zakonodajno podlago, kot so višji stroški nekaterih oblik zavarovanja za starejše," piše v poročilu.

Kot še navaja poročilo, v državah, ki dolgotrajno oskrbo zagotavljajo vsem starejšim, kot sta Japonska in Nemčija, živi le 5,6 odstotka svetovnega prebivalstva.

Za starejše le dva odstotka BDP

Vendar pa celo "najbolj velikodušne" evropske države za dolgotrajno oskrbo starejših porabijo le največ dva odstotka BDP.

Organizacija v poročilu navaja, da primanjkljaj zdravstvenih delavcev večinoma nadomestijo ženske, ki so pogosto prisiljene preiti na skrajšan delovni čas v službi, da lahko skrbijo za starejše sorodnike.