Svet Obalne sindikalne organizacije KS90 je sprejel nekaj priporočil članstvu. Vsi sindikati panog in podjetij naj si prizadevajo, da v nobenem poklicu osnovna plača ne bi bila nižja od minimalne plače. Poskrbijo naj tudi, da bi bila vsa povračila na zgornjih mejah, ki jih določajo predpisi. Poskusijo naj tudi izničiti posledice inflacije za delavce, je povzel Volf.

Po njegovih besedah smo zaradi zdravstvenih razmer pospešeno zakorakali v peto industrijsko revolucijo, ki prinaša dobo dela na daljavo. Tako se "na račun večjega udobja delavcev znižuje stroške delodajalcev in nevarno onemogoča socialne stike in s tem tudi možnost delavskega boja za boljši jutri," je ocenil Volf.

Delavci doma manj upoštevajo predpise o varstvu pri delu. Predvsem pa je pri delu na daljavo popolnoma zabrisana meja med delovnim in prostim časom. "Če hočemo delati dobro, moramo imeti tudi čas za počitek. Drugače je to tek na kratke proge," je prepričan Volf.

Čas po letu 2020 je prinesel ogromne spremembe v načinu razmišljanja delavstva v Sloveniji, je prepričan Volf. Delovno intenzivne panoge, v katerih se ni vlagalo v zaposlene, so potem, ko so bile zaprte ali priprte, "čez noč ostale brez kvalitetnega kadra," je ocenil. Gre za gostinstvo, turizem, javni potniški promet, gradbeništvo in podobno. "Kader se je preselil v dejavnosti, kjer se ne dela 365 dni na leto in 24 ur na dan," je pojasnil.

Predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Andrej Mesaroš je med težavami izpostavil način obračunavanja delovnega časa. Polno plačilo dobijo le za čas dejanske vožnje in za deset minut čiščenja vozila. Čas, ko avtobusi stojijo in čakajo na potnike, se ne šteje v delovni čas, ampak v čas pripravljenosti, ki je plačan 30- do 40-odstotno. Predsednik omenjenega sindikata v podjetju Arriva Gorenjska Andrej Osterman je dejal, da je zaradi takega načina obračuna dejansko v službi po več kot 240 ur na mesec, pa vseeno ne doseže predpisane kvote 176 ur in dobi le malo več od minimalne plače.

Šoferjev primanjkuje, čeprav jih po Ostermanovih besedah "iščejo po celem Balkanu". Kot je dejal Mesaroš, prevozniki zaradi tega ukinjajo linije, za katere sicer prejemajo subvencije. Povprečna starost zaposlenih je vse višja, avtobuse vozi tudi vse več upokojencev. Veliko tujcev ne zna slovensko, čeprav je to pogoj. Delodajalci varčujejo tudi pri vzdrževanju vozil, zaradi česar ponekod tudi otroke prevažajo s tehnično neustreznimi vozili, sta še opozorila sindikalista.

O pomanjkanju delavcev v gradbeništvu je govoril predstavnik sindikata v podjetju Kolektor CPG Marjan Herak. Plače so tako nizke, da kadra, ki nima vsaj naziva inženirja, ne dobijo več niti v državah nekdanje Jugoslavije. Podjetje jih že išče tudi v Južni Ameriki, Pakistanu in Indiji, je dejal. Kot primer je povedal, da delovodja na gradbišču dobi od 50 do 100 evrov več od minimalne plače.

Prevozniškim podjetjem je Obalna sindikalna organizacija poslala zahtevo za povišanje plač, poslala jo bo tudi gradbenim, je napovedal Volf.

Izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije Ana Jakopič je opozorila, da je osnovna plača javnih uslužbencev do 23. plačnega razreda nižja od minimalne. Kljub temu, da je predsednik vlade obljubil, da bo najprej poskrbel za najranljivejše, tem tudi najnovejši dogovor ne prinaša ničesar, je dejala. Nesprejemljivo se ji zdi, da ljudje, ki delajo po 40 na teden ur na odgovornih mestih, ne zaslužijo za preživetje. Če se to ne bo spremenilo, bodo sindikati začeli zaostrovati svoj boj, je napovedala.

Tudi predstavnica Sindikata vzgoje in izobraževanja pri Obalni sindikalni organizaciji Gordana Jovič pričakuje, da se bodo z vlado zdaj začeli pogovarjati o prvi tretjini plačne lestvice. Omenila je, da so po aferi, ko so si univerzitetni profesorji izplačevali dodatke za pripravljenost na delo, te dodatke ukinili tudi hišnikom v vrtcih.

V domovih upokojencev morajo na primer srednje medicinske sestre opravljati še naloge bolničark, čistilk in tudi diplomiranih medicinskih sester, čeprav za to nimajo kompetenc. Opravljajo tudi veliko nadur, saj oskrbovancev ne morajo pustiti samih, so opozorili na novinarski konferenci.

Iz najslabše plačanih poklicev, kot so strežniki, čistilci, bolničarji ali pomočniki kuharjev, delavci odhajajo. Tisti, ki ostajajo, morajo zato opraviti še toliko več dela in se hitro iztrošijo. Prav v teh poklicih je največ invalidnosti, so opozorili sindikalisti. Izvršna sekretarka Jakopič je ob tem dejala, da si v sindikatu želijo, da bi se delovna doba podaljšala, ampak tako, da bodo delali zdravi, ne pa invalidi.