Hrvaška je obletnico akcije zaznamovala z osrednjo slovesnostjo v kraju Okučani, ki se jo je udeležil celoten hrvaški politični vrh. Hrvaški predsednik Ivo Josipović je dejal, da je danes "dan, ko se spominjamo zmage v domovinski vojni, v obrambi naše svobode, demokracije in naše države". Pri tem se je še poklonil hrvaškim borcem, tako tistim, ki so žrtvovali svoja življenja, kot vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali k tej zmagi.

Zahvalo hrvaškim vojakom sta izrekla tudi premier Zoran Milanovič in predsednik sabora Josip Leko, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Pravica  za Srbe nedosegljiva

V Srbiji pa se za razliko od Hrvatov te akcije spominjajo s tesnobo. Kot je danes v Beogradu dejal novi srbski podpredsednik Ivica Dačić, je pravica za Srbe, ki so bili po srbski interpretaciji pregnani s svojih domov, nedosegljiva.

Po njegovih besedah je nerazumljivo, da se po večletnem zavzemanju in boju proti vojnim zločinom na območju nekdanje Jugoslavije ne preganja odgovornih za akcijo, "v kateri je bilo ubitih več tisoč ljudi, veliko pa jih je bilo pregnanih".

"To je dokaz, da pravica vendarle, kot se reče, ni počasna, da pa vendarle pride. Vsekakor je bila v tem primeru počasna in je tudi ni bilo," je dejal Dačić pred novinarji v Beogradu, kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

V Beogradu tudi žalna maša

V pravoslavni cerkvi Sv. Marka v Beogradu so sicer danes izvedli tudi žalno mašo za srbske žrtve v akciji. Komemoracije se sicer ni udeležil noben predstavnik srbske vlade, je pa predsednik srbskega centra Veritas, Savo Štrbac na tem dogodku dejal, da so sodišča na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, na Kosovu in na haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pokazala, da so srbske žrtve zanje manjvredne.

Sodišča v sosednjih državah in v Haagu so za zločine nad Srbi v glavnem izrekali osvobodilne sodbe, če pa so bile že izrečene kazni, so bile te minimalne in "žalitev za žrtve", je dejal Štrbac, kot poroča srbska tiskovna agencija Beta.

Z domov pregnanih več tisoč hrvaških Srbov

Po navedbah Štrbčeve organizacije Veritas je bilo med akcijo Blisk z domov pregnanih več tisoč hrvaških Srbov, ubitih oz. izginilo pa je 283 Srbov, od tega 104 civilisti. Po ocenah Združenih narodov je bilo samo med to akcijo pregnanih najmanj 15.000 hrvaških Srbov, skupno od začetka vojne leta 1991 pa samo iz hrvaškega dela Slavonije preko 67.000, še navaja Tanjug.

Hrvaške sile so sicer z akcijo, ki se je začela 1. maja 1995, v nekaj dneh osvobodile 500 kvadratnih kilometrov hrvaškega ozemlja na vzhodu države, ki je bil skoraj štiri leta pod nadzorom srbskih upornikov. Poleti je nato sledila še akcija Nevihta na Kninskem območju, ki je dokončno vrnila nadzor Zagreba nad celotnim ozemljem Hrvaške, hkrati pa je pomenila tudi zlom srbskih sil v BiH in uvod v konec tamkajšnje vojne (1992-1995).