Vseh zaposlenih, ki so se v Zdravstvenem domu (ZD) Koper kakorkoli vključevali v nujno medicinsko pomoč od oktobra 2018 do septembra 2019, je 47, od tega 20 zdravnikov in 27 medicinskih sester. Od tega se je v pediatrični dežurni službi vključilo pet zdravnikov in šest medicinskih sester. Ostalih, ki se vključujejo le v dežurno službo, je 15 zdravnikov in 21 medicinskih sester, je za STA navedel vodja NMP v koprskemu zdravstvenem domu Matej Rubelli Furman.

V Kopru so pri tem zaposleni zdravniki, ki imajo omejitve, zato beležijo pomanjkanje zdravniškega kadra pri delu predvsem v sklopu NMP in dežurne službe v centralni urgentni službi. Ta se za območje vseh štirih istrskih občin ponoči in ob dela prostih dnevih izvaja v pritličju Splošne bolnišnice Izola. "V poletnih mesecih število obiskovalcev slovenske obale skokovito narašča, zato bi potrebovali dodatno ustrezno mobilno enoto s kadrom vsaj v najbolj kritičnih časovnih obdobjih dneva in noči," je poudaril Rubelli Furman. Prav tako potrebujejo zdravniški kader s specifičnimi znanji in veščinami iz predbolnišnične (terenske) obravnave kritično bolnih in poškodovanih odraslih in otrok.

V ZD Koper vsako leto podpišejo pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta financira dežurno službo 2 B, ki vključuje delo na urgenci na Bonifiki in delo v centralni urgentni službi, za kar jim ZZZS prizna 557.430 evrov na letni ravni, mobilno enoto reanimobil, za katero ZZZS prizna 844.280 evrov letno in službo motornega kolesa, za kar jim priznajo 55.910 evrov letno.

Rubelli Furman je ocenil, da bi NMP na enoti Bonifika potrebovali posodobitev opreme z nabavo EKG, monitorja za meritev in nadzor vitalnih parametrov, defibrilatorja, pregledne postelje ter obposteljnega ultrazvoka in hitrih laboratorijskih testov. V prehospitalni enoti obala bi potrebovali novo reševalno vozilo in ustrezno bazo delovišča enote s pripadajočo garažo, skladišče za shranjevanje opreme in prostor, kjer bi lahko oprali vozilo po intervenciji.

Zaradi navala turistov bi poleg tega v sklopu dežurne službe v poletnih mesecih potrebovali dodatne prostore in kader, predvsem ob vikendih. "V zadnjih letih opažamo tudi povečan priliv turistov, ki iz severne Istre poiščejo nujno medicinsko pomoč v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Izola in centralne urgentne službe v času dežurstva, kakor tudi domačinov Istre, ki se z evropsko zdravstveno kartico raje odpeljejo izolsko bolnišnico, kjer je možna širša paleta diagnostičnih preiskav in specialistov kot v domačem zdravstvenem domu," je še opozoril vodja NMP v koprskem zdravstvenem domu.

V ambulanti za nujno medicinsko pomoč ZD Izola imajo medtem zaposlene tri zdravnike v skupnem obsegu 1,85 tima ter po enega diplomiranega zdravstvenika in reševalca, ki se vključujejo tudi v dežurstvo v SBI. Kot so pojasnili, potrebe povečanega obiska v času poletne sezone delno krije občina Izola, kar omogoča dodatno turistično ambulanto, ki deluje dve uri dnevno. Z obveščanjem javnosti o času delovanja te ambulante tudi razbremenijo ambulanto NMP. Obseg dela v smislu nudenja NMP pa je tedaj vendarle večji, potrebe pa občasno večje od zmogljivosti.

Na kadrovskem področju bi dispečerska služba nujno potrebovala dva stalno prisotna dispečerja za nemoteno delo. Trenutno v Izoli zagotavljajo dodatnega dispečerja dopoldne med delovniki, in sicer v breme ZD. Timi nujnega reševalnega vozila so trenutno dodeljeni v obsegu 1,75 tima, kar v praksi pomeni, da zagotavljajo en tim 24 ur dnevno, enega pa za polovico tega časa. Za voznika tehnika pa imajo finančno kritje le za nočni čas, medtem ko je dnevni čas ob sobotah, nedeljah in praznikih v izključno breme ZD Izola.

V Izoli kot ključni problem sicer izpostavljajo izvajanje nujnih reševalnih prevozov, saj sta dve vozili premalo. Organizacijsko to kompenzirajo tako, da se za ta namen uporablja tudi nenujne time. Izvajanje takih prevozov gre po drugi strani v breme optimalne organizacije, prihaja pa tudi do obremenitve namenskih vozil za NMP z nenujnimi prevozi.

"Materialni stroški so prenizko ovrednoteni v standardu, mreža, zlasti na področju nujnega reševalnega vozila, pa ne sledi realnim potrebam prebivalstva," so še ocenili v ZD Izola. Ob tem so opozorili na občutno podfinanciranost sistema NMP. Ta se financira kot pavšalna dejavnost, ki jo plača ZZZS, del kadra v ambulanti pa financira občina. Vsako leto izolski ZD izkazuje presežek odhodkov nad prihodki, samo lani je bil presežek v višini 116.654 evrov.