NOVOST NA BELIH SKALAH: "Šele ko obnovimo staro, se zares vidi, kako smo to pogrešali"

Izola

Na sprehodu do plaže Bele skale na območju krajinskega parka Strunjan lahko obiskovalci opazijo obnovljene stopnice in suhozid. Oboje je v okviru mednarodnega projekta Inherit prenovil upravljalec parka. Krajinski park Strunjan je tudi prvi slovenski prejemnik znaka Inheritura za najbolj trajnostno usmerjena obalna območja.

Postavitev stopnic je s 15 odstotki sofinancirala Občina Izola, za 85 odstotkov pa je izolski Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte (JZP Izola) pridobil evropsko sofinanciranje iz programa Interreg Mediteran.

Partnerji v projektu so danes na novinarski konferenci na izolskem Belvederju predstavili dosedanje uspehe projekta. Kot so po njej sporočili z izolske občine, z obnovo suhozida ohranjajo naravno in biotsko raznovrstnost in tako razvijajo trajnostni turizem na zavarovanem območju naravnega parka.

"Lotimo se lahko zadev, ki včasih niso videti nujne – ko pa jih obnovimo ali na novo postavimo, se šele zares vidi, kako smo jih pogrešali," je komentiral izolski župan Danilo Markočič. Tipičen primer so po njegovih besedah prav ukrepi v krajinskem parku Strunjan, ki predstavlja najdaljši odsek naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu.

Krajinski park je zaradi usmeritve v trajnostni turizem tudi prvi slovenski prejemnik znaka Inheritura, ki je del projekta Inherit. Z njim prepoznajo tista obalna območja, ki si posebej prizadevajo za varstvo okolja in naravne dediščine.

Projekt Inherit s skupnimi turističnimi potmi združuje naravne parke na območju celotnega Sredozemlja, ki se zavzemajo za vrednotenje naravne in kulturne dediščine ter razvoj trajnostnega turizma. Ko posamezna območja pridobijo trajnostni znak, jim navdušenci nad obmorsko naravo lahko sledijo vzdolž Sredozemlja in spoznavajo habitate ptic, vinorodna območja, zgodovinska najdišča ali podvodne skrivnosti.

S pridobitvijo trajnostnega znaka se je krajinski park Strunjan tako uvrstil v družbo območij, kot so hrvaški Kornati, eno najstarejših podvodnih mest Pavlopetri-Elafonisos na grškem Peleponezu ali slano jezero pri ciprski Larnaki, ki je eno najpomembnejših habitatov v Evropi za vodne ptice.

Projekt Inherit je sofinanciran iz programa sodelovanja Interreg Mediteran. Zajema obalna območja 13 partneric na severni obali bazena Sredozemskega morja: Albanije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Gibraltarja, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske, Slovenije in Španije.

Iztok Škerlič, direktor JZP Izola, slovenskega partnerja projekta Inherit, je spomnil, da je v okviru projekta nastal najobsežnejši kataster suhozida na svetu. Na površini 3651 kvadratnih kilometrov območja od Kopra do Postojne in Tolmina je bilo popisanih 11.725 kilometrov suhozidov.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Piero Panin |  04 .04. 2022 ob  16: 29
Simtopatika pometanja pod preprogo..
Recimo osnovnosolci zahajajo radi k vrtcu kadit travo,torej bi bilo smiselno postavit znak na vhodu precrtan list konoplje ki bi opozarjal da tu se ne kadi.
Prav tako je prepovedano ob cestah postavit cvetje,svece morda spomenik ob nesrecah svojcev.
Na vrhu klifa je prepovedano postavljat znake ki bi opominjali da preden se vrzes dol dvakrat premisli al pa poklici na tel...
Slovenska istra je prelepa dezela kljub smetem ki lezijo vsepovsod vendar o tem se ne govori