prof. dr. Rok Svetlič

Boste tudi po imenovanju na mesto ustavnega sodnika ostali predstojnik pravnega inštituta pri ZRS Koper ali delo na ustavnem sodišču terja večje spremembe?

"Zakon izrecno predvideva, da lahko ustavni sodnik še vedno opravlja znanstveno in pedagoško delo. Smiselno je, da sodnik s svojo poklicno dejavnostjo nadaljuje, saj s tem omogoča stik znanstvenih spoznanj s pravno prakso. Brez nadaljnjega bi si želel še naprej sodelovati z ZRS - Koper, saj sem se tam največ naučil. Hkrati gre za svobodomiselno in spodbudno akademsko okolje, ki, ne brez razloga, po svojih uspehih močno izstopa na nacionalni ravni."

Kdaj se je pričelo vaše sodelovanje z ZRS Koper? S katerimi pravnimi vprašanji se na inštitutu ukvarjate, morda bi katerega izpostavili in zakaj?

"Moje sodelovanje se je začelo leta 2006. Posebna značilnost pristopa k pravu, ki ga razvijamo na našem inštitutu je povezovanje pravne znanosti s humanističnimi vedami, od koder tradicionalno izhaja. S tem se odpira nova perspektiva, ki sega preko politik upravljanja z družbo. Pravne institute želimo postaviti v okvir najširše – zahodne in evropske – duhovne tradicije, ki nas je zgodovinsko oblikovala. Prepričani smo, da je možno zgolj na ta način izzive demokratični kulturi pravilno razumeti in se na njih odzvati. Hkrati gradimo na komunikaciji akademskega diskurza s pravno prakso, ki ostaja za pravo paradigmatski diskurz."

Ni malo strokovnjakov z različnih področij – pa naj gre za medicince, enologe, umetnike, pravnike … - ki izpostavljajo pomembnost "študija" filozofije ob svojem strokovnem delu. Tudi vi ste se kot pravnik posvetili filozofiji. Kako pomembna je pri razumevanju prava – pravnega sistema, zakonodaje, pravil življenja v družbi? Kaj nam omogoča?

"Filozofija prinaša najširši okvir razumevanja človeka in družbe. S tem omogoča uvid v ozadje posamičnih ved, pri pravu, denimo v njegovo družbeno funkcijo, v njegov pomen za emancipacijo, za zagotovitev človekovega dostojanstva itd. V primeru ustavnosodnega odločanja pa je pomembno razumeti naravo konflikta dveh vrednot. Mnogi odmevni primeri, tudi ti, ki zadevajo covid-19 - pravzaprav odslikavajo antagonizem med posamezniku, ki stremi k čim večji svobodi in državo, ki mora svobodo zamejiti. To pa je antagonizem, ki se pojavi konec 18. stoletja in ga Rousseau imenuje kot razkol med citoyenom in bourgeoisom, med dvema nasprotnima platema človeka. Zahod s tem sporom živi že več kot 200 let in poskuša najti različne rešitve za ravnovesje med njima.

Glede na to, da ste tudi profesor, kaj opažate pri študentih, kakšno je danes njihovo razumevanje prava? Kako ga dojemajo? S kakšnimi nameni se lotijo študija? Tudi njim svetujete, naj se v življenju poleg strokovnega dela posvetijo "vsaj malce" tudi filozofiji?

"Študentje prava so vedno izkazovali neko mero radovednosti do filozofije. Pomembno je, da jih vpeljemo v teme na pravilen način, da razumejo, kako določene zgodovinske perspektive zaznamujejo pogled na pozitivno pravo. S tem prepoznajo, da smo dediči zelo različnih pogledov na pravo, ki so še vedno prisotni in oblikujejo naše (ne)odklonilno stalile do le-tega"

Kaj opažate v praksi, kako ljudje kot državljani na splošno dojemajo pravni sistem in zakonodajo? Ali razumejo, da so za življenje v družbi potrebna pravila, sicer milo rečeno zadeve privedejo v kaos, brezvladje in brezpravje?

Prof. dr. Rok Svetlič je na zastavljeno vprašanje, sicer posredno, preprosto in jasno odgovarjal že za časopis Svetilnik, ki je sicer namenjen otrokom. V članku, v katerem je otrokom pojasnjeval pravo, je med drugim zapisal: "Pravo mora včasih poskrbeti tudi, da ne nastane nered in zmeda. Tudi tukaj se problema loti na podoben način, kot se ga lotite osnovnošolci. Če želite popoldan igrati nogomet, se dogovorite za natančen čas, ko se dobite na igrišču. Pri tem ni pomembno, ali se dobite ob štirih, štiri in trideset minut ali ob petih. Važno je le, da vsi pridete ob isti uri. Brez tega dogovora bi nastala zmeda, namesto z igro bi se ukvarjali z dolgim čakanjem in iskanjem igralcev. Zelo verjetno nogometa sploh ne bi igrali.

Na isti način pravo uredi naše življenje v neštetih primerih. Vzemimo za primer promet. Vseeno je, ali vozimo po desni strani ceste ali po levi (kot v Angliji). Lahko bi se ustavili ob zeleni luči na semaforju, ob rdeči pa peljali. Važno je samo eno: da vsi delamo enako. In naloga prava je, da določi, kako naj se vsi obnašamo, da ne nastane zmeda in nered."