Medtem ko lahko sedaj klasične igre na srečo trajno prirejata le dva prireditelja (Loterija Slovenije in Športna loterija), bi bilo po predlogu prirediteljev lahko pet. Medtem ko so minister in poslanci koalicije menili, da bo večja konkurenca prinesla tudi več priliva v proračun ter humanitarnim, invalidskim in športnim organizacijam, ki se financirajo iz poslovanja te panoge, je opozicija opozarjala, da je trg omejen in da bi lahko bilo financiranje teh organizacij manjše.

Po predlogu se bi koncesije za trajno prirejanje klasičnih in posebnih iger na srečo odslej podeljevale na podlagi javnega razpisa, ki ga bi vlada objavila vsaj trikrat letno.

Zakonodajo bi s pravom EU uskladila odprava zahteve, da mora imeti družba, ki želi pridobiti koncesijo, sedež v Sloveniji.

Predlagana je sprememba glede obveznega deleža države v prireditelju iger na srečo, in sicer bi moral biti v delniških družbah delež države vsaj 25 odstotkov in ena delnica, v družbah z omejeno odgovornostjo pa poslovni delež vsaj 51 odstotkov. S tem se po ministrovih besedah odpira možnost vstopa strateških partnerjev.

Medtem ko sedaj stopnja koncesijske dajatve v zakonu ni določena, bi novela določila najnižjo stopnjo za klasične igre in posebne igre v igralnicah v višini pet odstotkov, za posebne igre v igralnih salonih pa v višini 20 odstotkov od osnove. Vstopnine in napitnine bi se vštevale v osnovo za obračun koncesijske dajatve.

Po novem ne bi bilo več licenc za delo v igralništvu.

Novela posebej obravnava področje stav, za katere določa posebne pogoje za pridobitev koncesije in za prirejanje stav.

DZ je bil v splošni razpravi minuli petek razdeljen glede predloga. Opozicija je opozarjala na številne pripombe deležnikov in na to, da je bilo več rešitev v predlog vnesenih po javni obravnavi. Poudarjali so, da ima večina držav EU enega ali dva ponudnika klasičnih iger na srečo ter da niso jasne posledice liberalizacije trga na finančne prilive in na družbo.

Koalicija je napovedala upoštevanje smiselnih pripomb in morebitno amandmiranje v drugi obravnavi. Menili so, da bi večja konkurenca na tem trgu prinsela tudi več prihodkov za državni proračun in za organizacije, ki so upravičene do financiranja iz poslovanja panoge.