Že prejšnje raziskave so pokazale, da je zgodnja menopavza - pri 40. letu ali še prej - v kasnejših letih povezana z zdravstvenimi težavami, kot so kardiovaskularne bolezni in sladkorna bolezen. Najnovejša študija, ki so jo objavili v reviji Human Reproduction, pa je prva, ki je proučila povezave med nastopom menopavze in pojavom več bolezni hkrati - to strokovnjaki imenujejo multimorbidnost ali večboleznost.

Analizirali so več kot 5100 žensk, ki so v sklopu avstralske študije med letoma 1996 in 2016 na tri leta poročale, ali so zbolele za kakšno od enajstih bolezni, kot so diabetes, visok krvni tlak, težave s srcem, kap, artritis, osteoporoza, depresija ali rak dojke. Večboleznost so definirali kot dve ali več bolezni hkrati. Ugotovili so, da je v omenjenih 20 letih več kot polovica od 2,3 odstotka žensk, pri katerih se je menopavza pojavila prezgodaj, zbolela za več boleznimi. V primerjavi z ženskami, ki so prešle v menopavzo pri 50. ali 51. letih, je bila verjetnost, da bodo zbolele za več boleznimi do 60. leta, še enkrat večja, po 60. letu pa trikrat večja.

Obenem pa so raziskovalci poudarili, da študija ne trdi, da je zgodnja menopavza vzrok za multimorbidnost, ampak le da je med njima velika soodvisnost. Izsledki namreč kažejo, da je kljub vsemu večboleznost dokaj pogosta pri ženskah srednjih let in zgodnje starosti, je dejala soavtorica Gita Mishra z avstralske Univerze Queensland.

Druga študija, objavljena januarja v reviji Royal Society Open Science, pa je ugotovila, da zaradi seksa menopavza nastopi kasneje, kot v primeru žensk, ki imajo manj spolnih odnosov. Tako bodo ženske, ki se približujejo menopavzi in imajo pogosto spolne odnose, verjetno prestopile prag menopavze kasneje kot manj spolno aktivne ženske iste starosti. V povprečju je en spolni odnos na teden zmanjšal možnost prehoda v menopavzo za 28 odstotkov v primerjavi z ženskami, ki so imele spolne odnose enkrat mesečno. Znanstveniki domnevajo, da se razlika v pogostosti spolnih odnosov odraža v odzivu telesa na evolucijske potrebe.

Avtorici študije Megan Arnot in Ruth Mace z University College London sta zapisali, da če ima ženska, ki se približuje srednjim letom, malo spolnih odnosov ali pa jih ima redko, njeno telo ne dobiva telesnih namigov o morebitni nosečnosti, zato preneha ovulirati.

Po tej teoriji ženska brez ovulacije preusmeri energijo v morebitne potomce ali sorodnike. Znano je, da po menopavzi orka, ki je poleg človeka in še par kitov edini sesalec, ki pozna menopavzo, skrbi za svoje vnuke, kar znanstveniki imenujejo "učinek stare mame" in domnevajo, da ima določeno evolucijsko funkcijo.

Sicer pa so že druge študije potrdile, da so med različnimi kulturami precejšnje razlike, pri kateri starosti nastopi naravna menopavza, in le polovico dejavnikov, ki ji botrujejo, lahko pripišemo genetiki.