Fakulteta za humanistične študije UP in Unesco katedra sta bili gostiteljici tretjega mednarodnega kolokvija SloveNile, ki je povezal številne strokovnjake s področja dediščine in dediščinskih znanosti za Egipt in Slovenijo. Slovenija je namreč že od srede 19. stoletja naprej sodelovali pri odkrivanju, dokumentiranju in ohranjanju bogatih kulturnih spomenikov ob Nilu.
NOVE RAZISKOVALNE PRILOŽNOSTI: Uspešno zaključili tretji mednarodni kolokvij SloveNile (FOTO)
Koper
Prvi kolokvij Slovenile je leta 2023 potekal v Ljubljani, drugi pa nato še isto leto v Egiptu, tretjega pa so gostili v Kopru. Dekanja Fakultete za humanistične študije in gostiteljica srečanja prof. dr. Irena Lazar je v svojem nagovoru spomnila, da je fakulteta že od leta 2006 aktivno vpeta v raziskovanje dediščine Egipta, z ustanovitvijo Unesco katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini pa je dobila priložnost, da svoje aktivnosti razširi tudi v evropski raziskovalni platformi za dediščinske znanosti E-RIHS.SI. Iz te podlage in stikov različnih inštitucij iz Slovenije in Egipta je zraslo tesno in aktivno sodelovanje med strokovnjaki iz Egipta in Slovenije, danes oblikovano v Slovenian-Egyptian Heritage Science Platform – SloveNile, katere člani in sodelavci so se 25. oktobra zbrali na 3. mednarodnem kolokviju.
Del kolokvija je bil posvečen interpretaciji dediščine in zbirkam egipčanske dediščine v Sloveniji ter vprašanju, kako jih vključiti v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje in s tem približati drugim. Kot je pojasnila dekanja, je v Sloveniji več takšnih zbirk, a so razpršene po vsej državi.
Otvoritvi se je pridružila veleposlanica Egipta v Sloveniji Nahla Mohamed Essam El din El Zawahry, ki je poudarila, da je to srečanje zaveza obeh držav k nadaljnjemu sodelovanju na področju raziskovanja dediščine. Zbrane je pozdravil tudi prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo UP in matematik prof. dr. Štefko Miklavič, ki je v svojem pozdravu poudaril, da kljub dejstvu, da so matematične in dediščinske znanosti različna vsebinska področja raziskovanja, ima matematika svoje korenine ravno v staroegipčanskem svetu – brez poznavanja napredne geometrije bi bila denimo gradnja egipčanskih piramid nemogoča.
V nadaljevanju je rektor Univerze Ain Shams iz Kaira prof. dr. Mohamed Diaa Zain El-Abedeen izrazil zadovoljstvo, da je egipčanska univerza del tega sodelovanja. Pomen združenja sta v nagovoru izpostavila tudi Gašper Hrastelj iz Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in prof. dr. Mamdouh Eldamanty. Izr. prof. dr. Matija Črešnar z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je poudaril priložnosti, ki jih to sodelovanje ponuja ne le v raziskovalnih projektih, ampak tudi v mednarodni mobilnosti študentov in akademskega osebja. Prof. dr. Matija Strlič iz E-RIHS.SI pa je dodal, da tovrstna povezanja dokazujejo, kako lahko majhna država, kot je Slovenija, pomembno prispeva k arheološki in dediščinski znanosti Egipta.
V nadaljevanju programa so se zvrstila številna predavanja, ki so obravnavala različne vidike dediščinskih raziskav, od metodologij do konkretnih projektov, s čimer so udeleženci pridobili dragocene vpoglede in ideje za prihodnje sodelovanje. Kolokvij je tako prispeval k utrditvi vezi med Slovenijo in Egiptom ter odprl vrata novim raziskovalnim priložnostim.