Zala Tomašič je diplomirala iz politologije in ekonomije na Grinnell Collegeu v ZDA ter kasneje na King's Collegu v Londonu magistrirala iz mednarodnih odnosov. Mednarodne izkušnje si je nabirala z delom v ameriškem senatu in institucijah Evropske unije v Bruslju, do izvolitve v Evropski parlament je bila zaposlena v Državnem zboru. Je tudi mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine. 

Prebrali smo, da ste že od otroštva sanjali, da boste političarka. Torej so se vam zdaj sanje uresničile?

Moje sanje so bile, da za seboj pustim pečat. Da naredim nekaj dobrega in pomagam ljudem ter moji domovini. S tem, ko so mi ljudje zaupali svoj glas, se je odprla pot, na kateri bom lahko te sanje uresničila in naredila bom vse, da bom močan glas Slovenije in ljudi, ki so me izvolili.

Ključno sporočilo vaše kampanje je bilo "Bog, družina in domovina". Doseči izvolitev v evropski parlament v Sloveniji s takšnim sporočilom verjetno ni bilo ravno enostavno? Ste se zavedali odzivov, ki jih boste deležni?

To bi morale biti naše temeljne vrednote, na katerih so zgrajene druge. Žalosti me, da leva politična opcija te vrednote prikazuje kot nekaj nazadnjaškega in demonizira vsakega, ki se z njimi strinja, ne da bi zato sploh imela kakršenkoli argument. Bog predstavlja ljubezen, spoštovanje in moralo, nekaj, brez česar kot civilizacija ne moremo preživeti. Družina je osnovna celica naše družbe, ki je z nami vse življenje in ki nas oblikuje v človeka. Domovina pa predstavlja naš dom, našo kulturo in jezik – nekaj, za kar smo se Slovenci borili stoletja. To so vrednote, za katere se je vredno boriti, in jaz se bom zanje borila vsak dan, saj odsotnost desnosredinskih vrednot v naši družbi ustvarja opazno praznino. Vendar se vsaka praznina sčasoma zapolni in cilj tistih, ki naše vrednote rušijo s tem, da jih prikazujejo kot nekaj slabega je, da se ta praznina zapolni z relativizmom, teorijo spola itd., da se ustvari populacija anksioznih in vase neprepričanih posameznikov, s katerimi se lahko manipulira. Zato je zdaj nujno, da postanemo glasnejši in pokažemo široko podporo ter vero v desnosredinske vrednote in poskrbimo, da bodo vrednote našega vsakdanjika Bog, družina in domovina.

Vaša predvolilna obljuba je bila tudi, da državo in Evropo spravimo nazaj v normalnost. Kot kaže, so ljudje potrebovali takšno sporočilo in so vas tudi za to podprli?

Ljudje so zelo jasni. Želijo živeti v svetu, kjer obstajata samo dva spola. Želijo, da so v svoji državi postavljeni na prvo mesto. Želijo, da Slovenija ostane varna država. Da zeleni prehod in varstvo okolja ne bosta zlorabljena za doseganje ideoloških ciljev. Ljudje želijo, da se tisti, ki vodijo državo, začnejo ukvarjati z realnimi problemi, ne pa s tem, katere zaimke bi morali uporabljati. To sem poudarjala v času kampanje in s tem bom nadaljevala kot evropska poslanka. Čas je za normalnost!

Odhajate v Bruselj, o katerem pa nimate preveč dobrega mnenja. Dejali ste, da je Bruselj izgubil stik z realnostjo. Menite, da lahko to spremenite?

Sama trdno verjamem v Evropsko unijo in v dejstvo, da nam je prinesla veliko dobrega, posebej kar zadeva notranji trg. Na žalost pa se včasih zdi, da je Bruselj postal birokratski mehurček, kjer se je zgubil stik z realnostjo oziroma, kjer so prevladala ideološka vprašanja, ki v evropskih institucijah nimajo mesta. Ne potrebujemo več Evrope v Sloveniji, potrebujemo več Slovenije v Evropi.

Kot smo lahko prebrali, ste po naravi optimistka, vendar imate obenem tudi izpit za orožje. Gre to skupaj?

Za izpit sem se odločila primarno zato, ker uživam v streljanju – je zelo sproščujoče in želela sem si, da lahko hodim streljat, ko si to želim, ne da bi se prej dogovarjala z inštruktorji.

Z vašo kampanjo ste pokazali, da so družbena omrežja lahko močno orodje, čeprav ste bili zelo aktivni tudi na terenu. Kaj je po vašem mnenju imelo večji vpliv?

Za prepoznavnost so socialna omrežja odlično orodje. Vendar nič ne bo nikoli preseglo neposrednega stika z ljudmi. To, da se z nekom gledaš iz oči v oči. Stisk roke. Pogovor. To je tisto, kar na koncu šteje. Za tovrstno kampanjo, s katero sem obšla skoraj celo Slovenijo, sem se odločila, ker se mi zdi prav in pošteno do volivcev, da spoznajo kandidate in njihova stališča, da imajo možnost postaviti vprašanja, deliti svoje mnenje in poglede. Skratka, da vedo, koga volijo.

S čem ste po vašem mnenju dosegli zaupanje širšega kroga ljudi, ki so vam namenili preferenčni glas pred javno veliko bolj znanimi obrazi?

Če malo analiziramo, mislim, da so zame glasovali štirje tipi volivcev. Eni so bili mladi, ki smo jih uspeli aktivirati, vsaj prve analize kažejo, da se je veliko mladih odločalo dati glas zame. Drugi so bili volivci, ki tradicionalno volijo SDS, pa so si mogoče želeli podpreti nekoga mlajšega. Kar velik del je bilo tistih, ki nikoli niso volili SDS-a, pa smo jih nagovorili na tak ali drugačen način. Ne morem pa ignorirati tega, da so me podprli tudi v Inštitutu 1. oktober in upokojenci. Nikoli ne bomo mogli točno vedeti, kaj je tehtnico obrnilo meni v prid, a te štiri skupine so bili po mojem mnenju moji glavni volivci.

Boste takšen stil, torej poudarek na neposrednem stiku z volivci - tako virutalno kot na terenu -  ohranili tudi zdaj, ko se podajate v visoko politiko?

Ker želim biti glas Slovencev v Bruslju, bom vsak teden prihajala v Slovenijo in nadaljevala z obiski po terenu. To se mi zdi ključno, da lahko dejanske probleme ljudi prenesem na bruseljski parket. Ljudem želim biti na voljo tako virtualno kot tudi v živo in ta trend se bo definitivno nadaljeval.