Ministrica je o imenovanju Lindava na mesto generalnega direktorja policije s polnim mandatom s premierjem Golobom govorila že 10. novembra letos, takrat pa naj bi ji Golob dal jasno vedeti, da ga naj niti ne predlaga za polni mandat, saj da ni izpolnil pričakovanj in ni opravil "čiščenja policije", je v izjavi za medije po zasedanju notranjih ministrov v Bruslju zatrdila Bobnarjeva. Golob naj bi ob tem predlagal tudi, da s podaljšanjem statusa v. d. generalnega direktorja Lindav dobi še eno tako imenovano poskusno dobo.

Prav tako na dnevni red vlade ni bil uvrščen predlog Bobnarjeve za imenovanje Slavka Koroša na mesto generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge s polnim mandatom, in sicer s pojasnilom, da bi "morda na tem mestu želela imeti koga drugega".

Tak predlog je Bobnarjeva zavrnila, danes pa je v izjavi za medije znova poudarila, da je Koroš vrhunski strokovnjak, ki je v tem tednu tudi predstavil ugotovitve izrednega nadzora ravnanja policije pri varovanju protestov v zadnjih dveh letih.

Po zaostritvi odnosov s premierjem Golobom pa je Bobnarjevi kot možnost za povrnitev zaupanja ponudil, da iz "policije odpusti določeno osebo". Koga, notranja ministrica ne razkriva, je pa zatrdila, da ni šlo za osebo, ki bi bila kakorkoli povezana z ravnanjem na protestih ali bi kakorkoli ravnala nezakonito, prav tako ni dobila svojega položaja v mandatu vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše.

"Očitno se je zameril nekomu iz krogov predsednika vlade, to je pravzaprav samo eden od pritiskov, ki kažejo na tendenco politike po obvladovanju policije," je prepričana.

Ob tem je spomnila, da si je vlada ob nastopu mandata zadala, da bo delovala strokovno. "Zavedam se, da sem na mestu ministrice za notranje zadeve, pa vendar sem v prvi vrsti - in to je predsednik vlade ob mojem imenovanju tudi posebej izpostavljal - strokovnjak na tem področju," je spomnila. Če ti najožje sodelavce določajo drugi, po ministričinem mnenju ni mogoče dobro opravljati svojega dela, zato se njene poti z vlado razhajajo.

Kot je še zatrdila, si je želela, da bi sodelovanje zaključili s pogovorom, a se je v javnosti pojavilo "toliko neupravičenih, nepoštenih insinuacij", sta se z Lindavom morala odzvati. "Čas vedno postavi vse stvari na svoje mesto in prepričana sem, da bo tako tudi v tem primeru," je ob tem optimistična ministrica.

Odhajajoča ministrica Bobnar je sicer v sredo premierju tudi posredovala poročilo o političnih pritiskih, ob tem pa ga je obvestila, da bo po vrnitvi s službene poti v Bruslju podala pisno odstopno izjavo. Omenjeno poročilo je Bobnarjeva, kot je dejala danes, posredovala tudi državnemu tožilstvu in komisiji za preprečevanje korupcije.

Bobnarjeva je še zatrdila, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se bo zavzemala, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito.

Švarc Pipan zavrnila očitke o političnih pritiskih na delo policije

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na novinarski konferenci po seji vlade zavrnila očitke o političnih pritiskih na delo policije nanizanih v dopisih v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in notranje ministrice Tatjane Bobnar. Generalnega direktorja policije na predlog notranjega ministra imenuje vlada, je dejala.

"Izraženo pričakovanje ministrice za notranje zadeve, da bi lahko sama izbirala predstojnika policije s svojo ekipo oz. da bi morala vlada kot organ imenovanja njenemu predlogu avtomatično slediti pa žal nima podlage, ne v relevantni zakonodaji in tudi ne v sodni praksi vrhovnega, ustavnega in upravnega sodišča," je dejala Švarc Pipanova.

Ministrica @MPravosodje @DominikaSvarc: Predsednik vlade (PV) v skladu z ustavo in zakonom vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. pic.twitter.com/wkHZoenwyp

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 8, 2022

Glede stališč, da bi morala biti policija kadrovsko neodvisna od politike, pa je pravosodna ministrica opozorila, da je policija organ v sestavi notranjega ministrstva in torej po ustavnopravnem položaju ni neodvisen ali samostojen državni organ, kot je denimo primerjalno državno tožilstvo. Pri svojem delovanju je policija le operativno samostojna in avtonomna, je dodala. Slovenski pravni red nadalje omogoča, da vsakokratni nosilci politične oblasti vplivajo na kadrovsko zasedbo najvišjih uradniških položajev. Zakonodaja s tem namenom ureja tudi "dobro znano posebno možnost politične razrešitve najvišjih položajnih uradnikov v roku enega leta od imenovanja", je spomnila Švarc Pipanova.

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper meni, da so se mediji in ljudje iz danes objavljenega poročila Lindava lahko prepričali, da v tem mandatu ni nihče izvajal pritiskov na delo policije ali želel pridobiti informacij o njenem delu. Iz poročila po besedah Kociprove sledi, da je Lindav kot obliko pritiska ocenil pogovor s takrat še mandatarjem Robertom Golobom, ki je želel preveriti ali oba zastopata politiko, ki je bila obljubljena volivcem. Če bi kasnejšo notranjo ministrico ali v. d. generalnega direktorja policije takrat kaj tako zelo zmotilo bi "se lahko takrat odločila, da pač ne bosta sprejela funkcije".

Iz kabineta predsednika vlade so naknadno poslali še sporočilo, da so Lindava zaprosili za dodatno poročilo, ali je kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje.

Predsednik vlade je dodatno poročilo prejel popoldne, iz njega pa izhaja, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdorkoli od političnih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje. "S tem dopisom je torej policija potrdila, da ni bilo političnih pritiskov na delo policije," so navedli v kabinetu.