Iz analize stanja slovenskega turizma, ki so jo naredili Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) izhaja, da se Slovenija kot turistična destinacija, usmerjena v razvoj turizma visoke dodane vrednosti, sooča z izrazitim pomanjkanjem investicij. Zlasti primanjkuje takšne turistične infrastrukture, ki bi odražala vizijo butične turistične destinacije z vrhunskimi izkušnjami za obiskovalca, ki gradi na raznolikosti naravnega in kulturnega okolja.
FINANČNA INJEKCIJA V TURIZEM: Iz našega žepa 69 milijonov evrov za luksuzne hotele?
Slovenija
"Nastanitvene zmogljivosti se ne razvijajo v skladu z mednarodnimi standardi kakovosti, primanjkuje predvsem ponudba hotelov in podobnih nastanitvenih obratov kategorije 3* ali višje v ključnih turističnih destinacijah. Po drugi strani pa smo bili v zadnjih letih deležni razmaha zasebnih turističnih kapacitet in kapacitet, ki ne prispevajo bistveno k cilju dviga dodane vrednosti v turizmu," ugotavljajo na MGRT.
Kot so pojasnili za Regional, bodo iz finančnega mehanizma Načrt okrevanja in odpornosti v prihodnjih dneh objavili javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma, ki bo usmerjen v investicije za dvig kakovosti in trajnostno naravnanost turistične nastanitvene infrastrukture. Vrednost napovedanega javnega razpisa je 69 milijonov evrov. So pa v letošnjem letu v okviru že zaključenega javnega razpisa za vlaganje v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma podprli obnovo in izgradnjo nove nastanitvene infrastrukture višje kakovosti v višini 5,7 milijona evrov.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi minister Matjaž Han, podpira nastajajoči turistični holding, ki nastaja s konsolidacijo turističnih naložb v državni lasti in po konsolidaciji lastništva Sava Turizem oziroma Save. Kot poudarjajo, bi bilo smiselno dodati tudi druge turistične naložbe v neposredni in posredni državni lasti. Prav tako podpirajo zamisel, da v lastništvo turističnih nepremičnin vstopijo pokojninske družbe in zavarovalnice.
Komentiraj
@zhe
... z vsem se strinjam in podpiram tvoje poglede na strategijo razvoja turizma, dodal bi le, da bi morale biti smernice lokalnih skupnosti, da iz centra mesta, ob samem morju, promenadi, mandraču, ob zgodovinskih palačah ..., umakne parkirišče kot je to povsod v svetu, razen v izoli ...
... z vsem se strinjam in podpiram tvoje poglede na strategijo razvoja turizma, dodal bi le, da bi morale biti smernice lokalnih skupnosti, da iz centra mesta, ob samem morju, promenadi, mandraču, ob zgodovinskih palačah ..., umakne parkirišče kot je to povsod v svetu, razen v izoli ...
@zhe: zanimivo razmišljanje.Upam, da kdo od županskih kandidatov to bere in razume.
Sicer pa: menim, da je Kempinski nekaj najboljšega, kar se je v Portorožu zgodilo v zadnjih 20 letih.
Žal to, več kot očitno, veliki večini ni jasno.
Sicer pa: menim, da je Kempinski nekaj najboljšega, kar se je v Portorožu zgodilo v zadnjih 20 letih.
Žal to, več kot očitno, veliki večini ni jasno.
Osebno mislim, da je razvojna rak-rana turizma (v smeri višanja dodane vrednosti) meddrugim ravno ti. apartmajski turizem, torej zasebne nastanitve, ki uradno spadajo pod 'sobodajalstvo', kjer ni nikakršnih standardov ali regulacije. Sobodajalstvo je že zdavnaj preraslo prvotno predvidene okvirje. To pa ima multiplikativni negativen učinek. Na eni strani velika količina zasebnih apartmajev predstavlja (cenejšo) konkurenco hotelom, kar niža dobičkonosnost hotelom, privlači turiste z nižjo kupno močjo, ljudje v apartmajih ostanejo praviloma manj časa, porabijo manj denarja, obenem pa viša obremenitev lokalnega okolja (več gužve na ulicah in cestah), storitve se pa prilagajajo nižji kupni moči ('kebab restavracije'). Poleg tega pa ne nudi zaposlitev lokalnemu prebivalstvu oz. še hujše, dviguje cene stanovanj, saj kar naenkrat padejo vsa stanovanja (na dostojnih lokacijah) v turistično-investicijski razred - kar dviguje cene.
Druga stvar je razvoj prostora in infrastrukture ... začenši s prometno ureditvijo oz. obremenitvijo priobalnega pasu, slabo skrbjo za kulturno dediščino, skorajšna odsotnost urbanizma in krajinske arhitekture ...
Jaz bi najrajši videl, da bi bili večji hoteli - kot zgradbe - v lasti lokalne skupnosti, medtem ko bi se jih storitveno dalo v upravljanje profesionalcem, ki znajo ustvarjat dodano vrednost v hospitality panogi. Zasebne investicije bi morali spodbujati v smeri (manjših) hotelskih nastanitev, ne apartmajev. Apartmaji so seveda dobrodošli, ampka ne povsod in v neomejenih količinah ... morale bi obstajati cone, kjer se ne sme delati apartmajev morali bi obstajati minimalni standardi.
Potrebovali bi garažne hiše in boljši razvoj 'last mile services' - torej mikromobilnosti, v kombinaciji z omejitvijo dostopa z avtomobilom (predvsem za goste, ne za prebivalstvo).
Poleg vsega bi pa rabili eno konkretno vizijo za urbanistični razvoj -- javni prostor, parki, pjace, promenade, plaže, skrb za arhitekturno dediščino in izgradnjo bodoče arhitekturne dediščine (beri: višja kakovosti obnov in poudarek na obnovah, ne zgolj na novogradnji).
Trenutno smo na vrhuncu masovnega turizma, butični turizem je na tej točki le (dobrodošla in nujno potrebna) ideja.
Druga stvar je razvoj prostora in infrastrukture ... začenši s prometno ureditvijo oz. obremenitvijo priobalnega pasu, slabo skrbjo za kulturno dediščino, skorajšna odsotnost urbanizma in krajinske arhitekture ...
Jaz bi najrajši videl, da bi bili večji hoteli - kot zgradbe - v lasti lokalne skupnosti, medtem ko bi se jih storitveno dalo v upravljanje profesionalcem, ki znajo ustvarjat dodano vrednost v hospitality panogi. Zasebne investicije bi morali spodbujati v smeri (manjših) hotelskih nastanitev, ne apartmajev. Apartmaji so seveda dobrodošli, ampka ne povsod in v neomejenih količinah ... morale bi obstajati cone, kjer se ne sme delati apartmajev morali bi obstajati minimalni standardi.
Potrebovali bi garažne hiše in boljši razvoj 'last mile services' - torej mikromobilnosti, v kombinaciji z omejitvijo dostopa z avtomobilom (predvsem za goste, ne za prebivalstvo).
Poleg vsega bi pa rabili eno konkretno vizijo za urbanistični razvoj -- javni prostor, parki, pjace, promenade, plaže, skrb za arhitekturno dediščino in izgradnjo bodoče arhitekturne dediščine (beri: višja kakovosti obnov in poudarek na obnovah, ne zgolj na novogradnji).
Trenutno smo na vrhuncu masovnega turizma, butični turizem je na tej točki le (dobrodošla in nujno potrebna) ideja.
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
161 KM/H PO SOŠKI IN ČEZ POLNO ČRTO: 21-letnega voznika čaka srečanje pri sodniku
T.K.
-
20.11.2024 ob 16:50
Trgovina vseskozi raste na račun pritiskov na dobavitelje na eni in na zaposlene na drugi strani. Pravkar gradijo skladišča v vrednosti 130 milijonov evrov, nove, več milijonov evrov vredne trgovine ... Za vse se vedno najde denar, le za zaposlene se ni še nikoli.
Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije
Sobota, 24.septembra 2022
www.primorske.si