"Danes, 11. septembra '22, je minilo točno 21 let od te drame. In ker je 3 (2+1) božje število in je danes nedelja, torej Gospodov dan, se mi zdi najprimernejši dan, da se dogodka spomnimo. Gre namreč za kolektivni spomin, še bolj pa za kolektivno zavest. Zakaj? Zato, ker je ta naš svet še zelo velika neznanka in uganka, ki jo bo potrebno dešifrirati in razvozlati, saj bomo, če ne, daleč od prave resnice, torej še naprej žrtve velike iluzije, ki nam govori, sedaj že kriči, da nič ni tako, kot izgleda," je uvodoma zapisal vodja piranske občine.

Tudi tokrat se je spogledoval s simbolizmom in ga razčlenil – ali vsaj poskušal razčleniti, na svoj način. "Twin towers, torej dvojčka, ki sta predstavljala svetovni trgovinski center (Merkur – simbol trgovine, a tudi božji sel), sta izredno močan simbol Masonerije. In že smo pri "two pillars" ali dveh stebrih Joachin & Boaz – zelo močnem simbolu prostozidarstva, Georgeu Washingtonu ter prostozidarskem šestilu in kotniku in črko G v sredini, ki pa pomeni Geometry, Gnosis – znanje in pa G kot God," je navedel. 

V povezavi s tem se je ponovno dotaknil svojih inicialk imena. "O tem velikem prostozidarskem G-ju sem nekoč (leta 2016) napisal, da tale G pomeni ĐENIOMETRA in če iz Pitagorove abecede črke pretvoriš v številke za numerološki izračun ter mu odvzameš črki EN dobimo ĐIOMETRY (tako se pač izgovori Geometry)," navaja in pojasnjuje, da gre za povezavo med inicialkami Ground Zero in začetnicami njegovega imena in priimka – GZ oziroma ĐZ: "Ljudje so najbrž mislili, da se mi je utrgalo. Razumem jih. Tudi ameriški prijatelj – pisatelj, ki mi je zadevo lektoriral, je rekel, da pa je to 'too much'."

A Đenio v vsem tem vidi, kot pravi, "miriado pomenov": "Nov trgovinski center, ki je nastal poleg dveh lukenj, ki sta ju pustila dvojčka, ima arhitekturno obliko, kot jo narekuje Qabbalah. To je nazorno vidno, saj se skozi obliko nebotičnika vidi simboliko Davidove zvezde, in sicer na eni od risanih slik s tekstom. Glede na končno obliko novega trgovinskega centra pa lahko razumemo, da gre za obelisk, ki pa prinaša še dodaten pomen. Simbol egiptovskega Raa, ki ga obelisk s svojo obliko uprizarja kot sončni žarek, torej kot Boga sonca."

Đenio, ezoterika in tombola v Kopru

Se je pa v nadaljevanju dotaknil tudi svoje osebne zgodbe o tem, kdaj in kako se je tudi sam srečal z misticizmom. Kot je opisal, je leta 1982 po navodilih iz knjige Živorada Mihajlovića Slavinskega s še eno osebo izdelal talisman in se z njim odpravil na tombolo v Koper.

"Bilo je 5. septembra, torej natanko 40 let nazaj. Kupila sva dve karti s številkami za tombolo," se spominja Zadković in dodaja, da je bilo v centru Kopra tedaj prisotnih ogromno ljudi. "Verjamem, da se mnogi tega dogodka dobro spominjajo. Jaz sem si ga zelo dobro zapomnil, saj se mi je življenje zelo spremenilo. Od takrat me je ezoterika, okultizem in duhovnost povsem prevzela. Prebral sem ogromno zanimivih knjig, takih, ki jih na fakultetah ni, ali pa zelo redko. Tega tudi nihče ne uči. Ni takih univerz," dodaja.

Na koncu tombole je imel 15 številk, zatrjuje, oseba z njim pa 14 številk. Ob Zadkovićevem prihodu na oder pa je istočasno prišla še ena oseba, ki je imela prav tako 15 številk. Moderator takratne tombole je bil lik Jaka Šraufcigerja, ki je po pravilih v vrečko spravil dva listka. "Eden je imel številko 1, drugi številko 2. In ker sva bila istočasno dva kandidata s petnajstimi številkami, je bilo prvo nagrado potrebno izvleči. Ker je bil gospod starejši od mene, sem mu dal prednost, pa naj izvleče svojo srečo kot prvi. Gospod je izvlekel številko 2 in dobil fičota. Meni je ostala prva nagrada, torej nova Lada (fiat 124, kdor se spomni)," opisuje Zadković.

Kot dodaja, so nagrado potem prodali za 27 milijonov takratnih dinarjev. "Si predstavljate. Mulo, star 18 let," dodaja.

"Ko sem to pripovedoval mojim prijateljem takrat, so rekli, naj neham tveziti. In sem nehal, vse do danes. No, veliko vprašanje, na katerega mi morda nikoli nihče ne bo mogel odgovoriti, pa ostaja … Ali je to enkratna sreča in nikoli več, ali je kaj drugega, česar si ne morem pojasniti. A po drugi strani, tak bumbar, kot sem jaz, ne more dobiti potem še glavno nagrado občine, ki šteje 17650 ljudi in postane župan," je dodal Zadković.

Denar mu ne pomeni veliko, za konec zahvala bogu

V zaključku je še pojasnil, da ne gre za provokacijo, se zahvalil vsem občankam in občanom ter ocenil pretekli mandat: "Vesel sem, da nisem povzročil nobene škode. V mojem mandatu nismo naredili velikih stvari, vendar vseeno lahko rečem, da nam je uspelo izvesti precej majhnih, a pomembnih."

In čisto na koncu pojasnil še eno stvar in se ob tem zahvalil bogu: "Hvala čisto vsem, ki ste me trpeli skoraj 4 leta. Če ne bom izvoljen na naslednjih volitvah, bom vseeno hvaležen odšel s tega, verjemite, nezavidljivega položaja zelo, zelo srečen, kajti hudič me ni preizkušal z ničemer. Denar mi ne pomeni dosti, skoraj nič, a ga bom vedno imel, ne dosti, toliko kot potrebujem. Hvala ti, dragi bog, ker si tako dober z menoj. Ne vem, kaj bi drugega lahko sploh rekel?"