Mateja Čalušić

Prispevek bi lastnikom zaračunale občine enkrat letno. Kot je za Dnevnik na TV Slovenija pojasnila kmetijska ministrica Mateja Čalušić, bi bili davka prvih pet let oproščeni tisti lastniki, ki bi psa posvojili iz zavetišča. Pojasnila je še, da bi s tem "na eni strani denar namenili za preventivo, se pravi za kastracijo in sterilizacijo, da se zmanjša število zapuščenih živali in preobremenitev zavetišč, na drugi strani bi poskrbeli za infrastrukturo, za parke v občini".

Po besedah ministrice bi s tem prispevkom lokalnim skupnostim pomagali in omogočili dodaten vir financiranja, saj da se velikokrat pojavi potreba po zbiranju denarja in hrane za živali v zavetiščih.

Direktorica Zavetišča Ljubljana Barbara Mihelič pa je dejala, da gre za "prispevek občin, da občine pridobijo vir, s katerim pokrivajo zavetišča. Zavetišča morajo dobiti vsa sredstva, ki so potrebna, da poskrbijo za živali".

Se pa s predlogom ne strinja Gregor Košir iz Skupnosti občin Slovenije – ideja o obdavčitvi lastnikov živali se mu zdi nekoliko nenavadna, saj večino stroškov pri zaščiti živali in ravnanju z njimi povzročajo tisti, ki nimajo urejenih papirjev.

Tudi strokovnjaki za zaščito živali so opozorili, da "ideja, da bi država z novo obdavčitvijo kaznovala lastnike, ki svoje pse registrirajo in zanje odgovorno skrbijo, ni dobra". Namesto tega predlagajo, naj država na teren pošlje inšpektorje, ki bodo odkrili tiste, ki svoje živali zanemarjajo. Ti bi morali biti po njihovem mnenju tudi ustrezno kaznovani, je poročal 24ur.com.

Zavetišča predloge ministrstva še proučujejo, že zdaj pa opozarjajo, da bo nedopustno, če se bodo znižali pogoji, pod katerimi zavetišča oddajajo zapuščene živali. "Vse te živali, ki jih oddajamo, so v rokah neodgovornih lastnikov nekoč že bile. Vsaj posredno, večinoma pa neposredno," je opozorila vodja zavetišča Mačja Hiša Helena Hacin.

Kmetijsko ministrstvo: Gre zgolj za zamisel, končno odločitev o prispevku bi imele občine

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je včeraj odzvalo z obrazložitvijo predvidene novele zakona. Med drugim navajajo, da želijo s predlaganimi izhodišči nadgraditi dve ključni področji – zapuščene živali (pri čemer želijo zmanjšati število živali, ki potrebujejo oskrbo v zavetiščih) in eksotične živali.

Poudarili so, da gre trenutno "zgolj za zamisel za razpravo in ne za zakonski predlog". Nadalje pojasnjujejo, da bi ta morebitni prispevek občinam omogočil, da same sprejmejo akt, s katerim bi zagotovile dodatne vire za financiranje skrbi za zapuščene živali, za zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture za pse (pasji parki, koši za iztrebke …) in za sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij. "Končna odločitev o uvedbi tega prispevka bi bila izključno v pristojnosti posameznih občin," pravijo.

Izhodišča za pripravo zakonskega predloga so, kot pravijo, predstavili različnim deležnikom, tudi združenjem občin. "Če občine s to možnostjo ne bodo soglašale – glede na odzive v medijih z njo ne soglašajo –, občinskega prispevka za pse v predlogu zakona, ki bo šel v javno obravnavo, ne bo. V javni obravnavi pričakujemo predloge javnosti in deležnikov glede vzdržnega financiranja oskrbe zapuščenih živali, saj je to odgovornost občin in zavetišč, ki so lokalna zadeva javnega pomena," so navedli v sporočilu za javnost.

Dodajajo še, da zamisel prispevka za pse ni novost, saj da jo poznajo tudi druge evropske države, denimo Avstrija. "Ker gre šele za izhodišča za pripravo predloga sprememb in dopolnitev zakona, v tej fazi na konkretna vprašanja glede občinskega prispevka za pse še ne moremo podati konkretnih odgovorov. Zamisel bo v zakon vključena le, če se bodo združenja občin z njo strinjala, v nasprotnem primeru tega v predlogu zakona ne bo," so zaključili.

Koliko sredstev obalne občine namenijo Obalnemu zavetišču?

Z vprašanji glede trenutnega financiranja Obalnega zavetišča za živali v Dvorih pri Sv. Antonu smo se obrnili tudi na obalne občine. Odgovorov s strani koprske in piranske občine še nismo prejeli, so pa nam odgovorili z Ankarana in Izole. Občina Ankaran je v letu 2024 zavetišču namenila 9.034 evrov, bistveno več, kar 46.308 evrov pa je namenila izolska občina – od tega 43.450 evrov za delovanje, ostalo pa za vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije in podobno.

Zanimalo nas je tudi, ali ta sredstva zadostujejo glede na situacijo z zapuščenimi živalmi v občini. V Ankaranu ocenjujejo, da je stanje glede zapuščenih živali – pretežno gre za mačke – ugodno, "zlasti če ga primerjamo s preostalimi občinami slovenske Istre. Tako je zaradi kakovostnega dela osebja zavetišča, izdatnih sredstev, ki jih občina namenja za kastracijo izlovljenih mačk, in predanega dela prostovoljskega društva Mačkon, ki se financira tudi prek občinskega razpisa ter deluje na območju Ankarana".

V Izoli pa pojasnjujejo, da se višina potrebnih sredstev določa na podlagi letnega finančnega načrta izbranega izvajalca te javne službe. Poleg tega izolska občina sofinancira sterilizacijo in kastracijo prostoživečih mačk na svojem območju. 

Občina Ankaran je skladno s krovno Pogodbo o izvajanju javne službe in upravljanja zavetišča za zapuščene živali dolžna pokriti 3,56 odstotka stroškov občin. "Ta odstotek se vsako leto prilagodi razpoložljivim sredstvom občin, kar pomeni, da Občina Ankaran praviloma prispeva nekaj več sredstev, kot določa pogodba," so še dodali. Delež izolske občine pa znaša 17 odstotkov.

Na Občini Izola so nam na vprašanje, koliko so jih stali stroški oskrbe živali v prvih 30 dneh v letu 2024, odgovorili, da se stroški ne delijo po tem principu, pa tudi, da občine ne vodijo evidenc o tem, koliko psov je registriranih s prebivališčem v njihovi občini. So pa nam na ankaranski občini odgovorili, da so za prvih 30 dni odšteli 752,83 evra, "torej eno dvanajstino celoletnega zneska". Razpolagajo pa tudi s podatkom z dne 23. januarja 2024 – tedaj je bilo po podatkih Centralnega registra hišnih živali na območju občine Ankaran registriranih 381 psov.  

V Nemčiji sicer davek za pse poznajo že 200 let, poroča rtvslo.si. Najvišji davek, kar 186 evrov, plačujejo v Mainzu v deželi Porenje-Pfalška, v Berlinu dajatev za enega psa znaša 120 evrov, v Münchnu 100 evrov, drugod pa običajno pod 100 evrov. Davek, ki je povečini sicer smatran za nepravičnega, naj bi pomagal omejiti število psov, predvsem pa je namenjen polnjenju lokalnih blagajn – lokalne skupnosti namreč lahko sredstva porabijo kakor želijo.