"Hrvaška je naredila vse, da bi se pridružila schengnu, in prepričani smo, da je to zelo pozitivno sporočilo za vse evropske državljane," je v izjavi za medije po potrditvi hrvaškega vstopa povedal češki notranji minister Vit Rakušan.

Dobrodošlico hrvaškim državljanom pa je v prvem odzivu izrazila tudi evropska komisarka Johansson.

Nadzor na hrvaških kopenskih in morskih mejah z drugimi članicami schengna bo tako odpravljen 1. januarja prihodnje leto, na letališčih pa 26. marca ob menjavi letalskih voznih redov.

Vstop sosednje države je podprla tudi Slovenija, ki je članica območja brez nadzora na notranjih mejah od leta 2007. Ob tem je podala enostransko izjavo, v kateri poudarja, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Hrvaška medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje in da je treba mejo še določiti.

Hrvaška je v EU vstopila julija 2013, ocenjevanje njene pripravljenosti na vstop v schengen pa se je začelo tri leta kasneje. Bila je deležna najobsežnejšega ocenjevanja med članicami schengna, izpolniti je morala 281 priporočil, od tega se jih je 145 nanašalo na nadzor zunanje meje.

Ocenjevanje se je končalo maja 2019, Evropska komisija pa je nato oktobra istega leta ocenila, da je Hrvaška izpolnila vse tehnične pogoje za vstop v schengen. Decembra lani so to potrdili še notranji ministri članic EU. Nato je sledilo še sprejemanje končne odločitve o pridružitvi slovenske južne sosede temu območju, ki se je zaključilo danes.

Notranji ministri so medtem zavrnili vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje, Avstrija je glasovala proti članstvu obeh, Nizozemska pa proti članstvu Bolgarije.

Komisarka Johansson je izrazila razočaranje. "Romunom in Bolgarom sporočam, da si tudi vi zaslužite, da postanete del schengna, zaslužite si dostop do prostega gibanja," je poudarila.

Češki notranji minister Rakušan prav tako meni, da Romunija in Bolgarija izpolnjujeta vse pogoje za pridružitev območju brez nadzora na notranjih mejah. Napovedal je, da bo češko predsedstvo razpravo o tem nadaljevalo vse do konca leta, ko bo zaključilo predsedovanje Svetu EU. Tudi švedsko predsedstvo, ki bo sledilo, pa je po njegovih besedah obljubilo, da bo nadaljevalo njihovo delo.

Evropska komisarka je glede možnosti, da bi voditelji EU to obravnavali na vrhu prihodnji teden, dejala, da bi bila presenečena, če bi se to zgodilo. Bo pa podprla vsak korak, ki bi omogočil vključitev Romunije in Bolgarije v schengen. Sama si bo prizadevala, da bi se to zgodilo do konca mandata komisije čez dve leti.

Bolgarija in Romunija, ki sta se EU pridružili leta 2007, sta sicer pogoje za pristop k schengnu izpolnili že leta 2011. Zadnji misiji, ki sta ju Romunija in Bolgarija povabili prostovoljno, sta oceno njune pripravljenosti na članstvo opravili v zadnjih mesecih. Komisija je sredi novembra znova poudarila, da obe državi izpolnjujeta pogoje.