Nizozemska bo v torek dobila novega kralja, prvega po 120 letih. Kraljica Beatrix bo namreč abdicirala in žezlo predala najstarejšemu sinu, 46-letnemu Willemu-Alexandru. V državi ob ustoličenju novega kralja pripravljajo veliko slavje in zabavo. Nekaj nelagodja je vzbudila le uradna pesem za ustoličenje.

Na Nizozemskem je 30. april tudi sicer nacionalni praznik, kraljičin dan oz. "Koninginnedag". Na ta dan se Nizozemci tradicionalno oblačijo v oranžna oblačila in rajajo na ulicah že od zore. Gre za dan, ko je Beatrix pred 33. leti postala nizozemska kraljica.

Na isti dan pa se bo zdaj njena vladavina tudi zaključila. Uradna abdikacija se bo začela ob 10. uri v kraljevi palači v Amsterdamu.

Beatrix je sicer odstop napovedala 28. januarja, nekaj dni pred svojim 75. rojstnim dnem. Prišel je čas, da "odgovornost za državo predam v roke novi generaciji", je dejala in napovedala predajo žezla za 30. april.

Prestol prepušča svojemu najstarejšemu sinu, oranskemu princu Willemu-Aleksandru, ki bo zdaj uradno postal vladar kraljestva Nizozemske, Curacaa, Arube in Sint Maartena. Slovesna umestitev na skupni seji obeh domov parlamenta se bo začela ob 14. uri.

Willem-Alexander bo s tem postal tudi prvi nizozemski kralj po smrti Willema III., ki je vladal do leta 1890. Po njem so namreč Nizozemski vladale tri kraljice - pred Beatrix še Wilhelmina (1890-1942) in Juliana (1942-1980), ki sta se sicer pred smrtjo odpovedali prestolu v korist svojih hčera. Vse sicer kaže, da bo tudi po Willemu-Alexandru nizozemski prestol znova dobil kraljico - bodoči kralj ima namreč tri hčerke.

Po uradni umestitvi - ker na Nizozemskem nimajo državne cerkve, nimajo kronanja - bodo sledile številne slovesnosti in prireditve. Mrzlične priprave so potekale ves mesec, pri izvedbi slovesnosti pa bo sodelovalo več tisoč ljudi.

Na slovesnostih pričakujejo več milijonov ljudi. Amsterdam že običajno na kraljičin dan obišče okoli 700.000 obiskovalcev. Da bo vse teklo brez zapletov, bo za varnost skrbelo 10.000 policistov.

Zvečer bodo predvajali tudi uradno pesem za ustoličenje, Koningslied, ki je sicer v državi dvignila precej prahu, ker se mnogim zdi "bebava". Na spletu se je pojavila tudi peticija proti tej pop baladi, ki pa jo bodo kljub vsemu izvedli. Willem-Aleksander je v soboto napolnil 46 let; rodil se je 27. aprila 1967 v Utrechtu in je najstarejši otrok kraljice Beatrix in Clausa von Amsberga. Prestolonaslednik je uradno postal 30. aprila 1980, ko je njegova mati postala kraljica.

Leta 2002 je poročil Argentinko baskovskih in portugalskih korenin Maximo Zorreguieto Cerruti. Imata tri hčerke - devetletno Catharino-Amalio, sedemletno Aleksijo in šestletno Ariano. Bodoči kralj je življenjsko pot začel podobno kot ostali nizozemski smrtniki - obiskoval je javno osnovno in srednjo šolo. Zatem je študiral zgodovino na Univerzi v Leidnu, služil pa je tudi v nizozemski kraljevi mornarici.

Zdaj se strokovno ukvarja predvsem z upravljanjem z vodami, česar se je oprijel po nasvetu pokojnega očeta, v Nemčiji rojenega Princa Clausa. Upravljanje z vodami je sicer zelo pomembno za državo, katere 20 odstotkov ozemlja leži pod gladino morja.

Princ je na tem področju tudi mednarodno prepoznaven; med drugim je predsednik svetovalnega odbora pri generalnem sekretarju Združenih narodov za vodo in sanitarne zadeve, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.

Dejaven je tudi na športnem področju; od leta 1998 je tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pod imenom "W.A. van Buren", kar je sicer eden manj znanih nazivov družine Orange-Nassau, je nastopil tudi na maratonu v New Yorku, kjer sicer živi njegova teta Christina in več bratrancev. Doma se je udeležil tudi drsalnega maratona po frizijskih mestih, znanega kot Elfstedentocht.

Sicer je bodoči nizozemski kralj tudi aktiven pilot. Da bi obdržal licenco, redno pilotira kraljevo letalo, ko družina potuje v tujino. Govori angleško in nemško. Pristojnosti monarha na Nizozemskem so predvsem protokolarne narave, a je imel suveren ustavne monarhije doslej tudi nekaj pristojnosti v državnih zadevah, predvsem pri imenovanju vlade. Monarh je bil formalno tudi član vlade, čeprav ni imel nobenega portfelja.

A po lanski odločitvi parlamenta novi kralj ne bo imel več nobene vloge pri oblikovanju nizozemske vlade. Glede na izjave Willema-Alexandra mu bo to povsem ustrezalo, saj, kot pravi, soj žarometov ni zanj, pa čeprav se za položaj kralja pripravlja že od 13. leta.

Raje ima neformalne stike s podaniki, od katerih ne pričakuje, da ga naslavljajo z "vaše veličanstvo". Monarhijo vidi kot simbol, ki si mora predvsem prizadevati za "združevanje in opogumljanje" nizozemske družbe. Prepričan je, da se mora monarhija razvijati skupaj z družbo. "Si simbol, a simbol mora hkrati ostati tudi relevanten," je prepričan prihodnji nizozemski kralj.

Morda vas zanima tudi:

Zbirajo inovativne posnetke plesnih nastopov!

Pokojnine od jutri višje

Milijon Hriberškov