Društvo se je pri analizi osredotočilo na člene direktive, ki zahtevajo delo tudi od nezakonodajnih deležnikov, saj, kot so navedli v današnjem sporočilu, je tam največ možnosti za neskladje. Tako so pod drobnogled vzeli člene, ki govorijo o zmanjšanju porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo ter o prepovedi njihovega dajanja na trg.

Preverjali pa so tudi člen, ki govori o zahtevi za označevanje ustreznih možnostih ravnanja z odpadki ter prisotnosti plastike v proizvodu, ter člene o razširjeni odgovornosti prodajalca, ločenem zbiranju, ozaveščanju, usklajevanju ukrepov in kaznih.

Za namen raziskave so obiskali 21 javnih prireditev, ki so potekale v letu 2023 in v začetku leta 2024 po različnih krajih v Sloveniji, pripravili so vprašalnike za ponudnike avtomatov, javno upravo in splošno javnost, obiskali so 17 od 19 ministrstev v Ljubljani, kjer so osebno preverili avtomate za kavo, ter pregledali izdelke v spletnih in fizičnih trgovinah.

Društvo je glede na raziskavo izvajanje direktive kot celote ocenilo kot srednje uspešno, saj se nekateri členi izvajajo zgledno, drugi pa sploh še ne ali pomanjkljivo. "Tekom raziskave smo potrdili bistveno šibkost izvorne direktive: več omejitev se namreč da izigravati z obžalovanja vrednimi nadomestki za plastične proizvode za enkratno uporabo," so izpostavili.

To je glede na raziskavo vidno pri prepovedi nekaterih izdelkov iz polistirena, saj vlada prepričanje, da so kompostabilni plastični izdelki izvzeti in samoumevna delujoča rešitev, ter pri številnih papirnatih proizvodih za stik z živili, ki najpogosteje vsebujejo tudi plastiko.

Nadalje so ugotovili, da se na trgu še vedno pojavljajo plastični izdelki za enkratno uporabo, ki jih tam ne bi smelo biti. Našli so več primerov na javnih prireditvah, v spletnih trgovinah, omenjeno pa so opazili tudi potrošniki v vprašalniku za splošno javnost.

Velik manjko izvajanja pa so v društvu zaznali pri ozaveščanju v sklopu razširjene odgovornosti proizvajalca, saj niso zaznali niti enega celovitega primera izpolnjevanja obvez, čeprav veljajo že več kot leto dni. Slovenija prav tako še ni sprejela posebnih ukrepov za ločeno zbiranje, kot je na primer kavcijski sistem, niti še nima kakovostnih podatkov o stopnji ločenega zbiranja plastenk, so navedli.

Za najbolje izvajani člen se je medtem izkazal člen o zahtevah za označevanje proizvodov.

V praksi pa šepa tudi izvajanje ukrepa za zmanjšanje porabe, kje se je Slovenija sicer zavezala, da bo do 1. januarja 2026 glede na leto 2022 za najmanj 20 odstotkov zmanjšala število plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, danih na trg v Sloveniji.

Tako so na devetih prireditvah od 21 obiskanih ponujali plastični lonček, ki je vključen med izdelke, za katere velja zmanjševanje porabe. Avtomati na ministrstvih z izjemo enega so opremljeni z navadnimi plastičnimi lončki, prav tako je društvo našlo le štiri avtomate z možnostjo uporabe lastnega lončka.

"Do trenutnega stanja implementacije so pripeljali manjko proaktivnosti, odgovornosti in zavedanja v kombinaciji z omejenim nadzorom," so prepričani Ekologi brez meja. So pa dodali, da je Slovenija že polna primerov dobrih praks, zato ni izgovora, da do leta 2030 ne bi prepolovili količine odpadkov, ki pristanejo v morju.