Kot so zapisali člani več nevladnih in ostalih organizacij, podpirajo regulacijo in ureditev področja psihoterapije, vendar jih skrbi, da trenutni osnutek zakona ne povečuje dostopnosti psihoterapije in jo celo slabša. "Če se osnutek zakona ne spremeni, bodo najbolj prizadeti tisti, ki to pomoč potrebujejo najbolj," poudarjajo. Pri tem posebej opozarjajo na to, da osnutek zakona "diskriminira ljudi z duševno motnjo", saj uvaja novost, da v Sloveniji psihoterapevti ne bi smeli več delati z ljudmi, ki imajo duševno motnjo. "To pomeni, da bodo uporabniki psihoterapevtskih storitev čez noč ostali brez svobodne izbire strokovne pomoči, vrste v zdravstvenem sistemu pa se bodo tako še podaljšale," so prepričani ter poudarjajo, da tak zakon prinaša večjo uporabo zdravil. 

V praksi to pomeni tudi to, da se na veliko nevladnih organizacijah, kjer se nudi psihoterapevtska pomoč ljudem z duševno motnjo, po novem ne bo smela več izvajati. "Nekatere organizacije ocenjujejo, da bo 2/3 njihovih uporabnikov ostalo brez brezplačne takojšnje pomoči," navajajo.

Prepričano so tudi, da osnutek zakona "ne poskrbi za otroke, mlade in socialno ogrožene", saj ne predpostavlja za nikogar brezplačnih terapij, niti javnih služb na različnih področjih. "Po tem osnutku zakona ni predvidenih novih služb niti v sociali, kjer bi se psihoterapevti lahko formalno zaposlili v nevladnih organizacijah ali drugje v sociali, šolstvu, policiji, domovih za ostarele ipd. in nudili brezplačne psihoterapije - tako bi do psihoterapije lahko prišli vsaj socialno ogroženi in otroci, ki tovrstno pomoč krvavo potrebujejo in si je že zdaj ne morejo privoščiti," so še zapisali.

Osnutek zakona po mnenju podpisnikov tudi ne poskrbi za boljšo dostopnost psihoterapije, kar v praksi pomeni, da se bodo čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu še podaljšale, "nastradali pa bodo zopet ljudje in to najšibkejši. Mnoge izkušnje in raziskave namreč žal kažejo, da se ob daljšem čakanju na strokovnjaka žal lahko razvije še več duševnih motenj," izpostavljajo. 

Od Ministrstva za zdravje želijo zakon, ki bi povečeval dostopnost za vse, nujno pa omogočil brezplačno psihoterapijo vsaj najbolj ranljivim posameznikom. Pričakujejo tudi, da bodo psihoterapevti še vedno lahko obravnavali duševne motnje in nudili posameznikom brezplačno in takojšnjo pomoč.

Izjavo so podpisale nekatere organizacije in društva, ki so del mreže javnih socialnovarstvenih programov že drugo desetletje, nekatera pa so odobrena na podlagi Nacionalne resolucije za duševno zdravje. "Menimo, da tovrstnih programov nov zakon ne sme onemogočiti, saj bi to pomenilo nepopravljivo škodo za duševno zdravje vseh vključenih uporabnikov," zaključujejo svoj poziv.

Prizadevanja za dober psihoterapevtski zakon do zdaj podpirajo CI Glas ljudstva, Zveza Anite Ogulin in ZPM, SOS Telefon, Svetovalnica Muza, SD Hospic, Društvo Altra, Inštitut časopisa za kritiko znanosti, Zveza Sonček, Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi, Društvo Hiša – društvo za pomoč in samopomoč socialno izključenih skupin,  Društvo center za pomoč mladim, Zveza tabornikov Slovenije, Prvi pomurski materinski dom s svetovalnico, Varna hiša Celje, Program MOST (Zavod Karitas Samarijan), RK Novo mesto, Zavod Krog, RKS – OZ Koper, Zavod Risa, Društvo Novi Paradoks, Društvo Vezi, Mladinski dnevni center Kamra Radovljica, Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Združenje Akademija za socialne vede – Združenje za razvoj socialnih ved in izvajanj projektov.