Primorski poletni festival (PPF) je v svoji letošnji, jubilejni izdaji v polnem teku. Tako že 25 let z izjemnimi predstavami in drugimi dogodki navdušuje številno kulture žejno občinstvo iz vse Slovenije, ne le slovenske Istre. Kako je PPF nastal, se razvijal in kakšne novosti je pripravil letos, smo se pogovarjali z eno izmed pobudnic festivala Nevo Zajc.
NEVA ZAJC, ENA IZMED POBUDNIC SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA FENOMENA: "Želeli smo narediti slovenski Dubrovnik"
Koper
Neva Zajc (druga z desne proti levi) na predstavitvi letošnjega PPF
PPF je zaživel pred 25 leti iz želje po tem, da bi imeli na Obali gledališče. "Če ne gledališke ustanove, pa vsaj produkcijo pod festivalskim okriljem. Želeli smo narediti slovenski Dubrovnik, za domačine in za goste, oživiti staro mestno jedro, ki je bilo takrat polno neuporabnih in od časa zdelanih zgradb," je takratno vizijo pobudnikov oziroma pobudnic festivala predstavila ena izmed njih, novinarka Neva Zajc.
Zaživel je zahvaljujoč trem ženskam, ki so "prekipevale od energije". "Našle smo se mlada režiserka Katja Pegan, Vita Krnel, ki je imela dragocena marketinška znanja, in jaz, ki sem za seboj imela dobro desetletje 'pokrivanja' kulture in dva mandata v kulturni skupnosti, kjer se je tedaj krojila koprska kulturna politika," je povedala Zajčeva in priznala, da jo je projekt zanimal, ker je bil nov in drzen.
PPF je že na začetku naletel na presenetljiv uspeh. "Bil je slovenski fenomen, ki ga je hodila gledat vsa Slovenija. Tukaj so želeli nastopati prav vsi," se spominja novinarka. Kot največji dosežek festivala je izpostavila ravno njegov nastanek: "Ker smo si v desetih letih ustvarili krasno občinstvo in pokazali javnosti, da ta prostor potrebuje gledališče. Pravzaprav smo potrdili, da smo imeli prav od vsega začetka, da to niso bile neuresničljive sanje."
"Poleg tega pa je bil festival čudovita prijateljska druščina ljudi, ki niso gledali ne na čas ne na denar. Takrat je bilo vse mogoče. Vsak dan znova smo gradili novo prizorišče, delali čudeže. Ponoči smo ga podirali in gradili spet na drugem mestu." In ravno to je ena izmed večjih sprememb, ki jih je PPF doživel od nastanka pa do danes. "Danes tega ni več, ker to ni mogoče. Ljudje so drugačni, časi tudi. Takrat smo imeli veliko denarja, ker so nam ga radi dali vsi: država, lokalne skupnosti in podjetja. Danes se borimo za vsak evro," je pojasnila Zajčeva.
Občinstvo se je od prve predstave na festival odzvalo fantastično. Festivalu ni nikoli manjkalo gledalcev, mu pa v zadnjih letih primanjkuje finančne podpore. A festival kljub temu vztraja že 25 let, letos je poskrbel tudi za nekaj novosti. "Vračamo se na nekatera prizorišča, kjer nas nekaj časa ni bilo, denimo Titov trg v Kopru ali v Sečoveljske soline. Bolj smo prisotni tudi na drugi strani meje, predvsem pa praznujemo v vseh občinah, ki so letos bolj kot prej stopile festivalu naproti." Zajčeva upa, da je to nov začetek vzpona.
Sama je pri festivalu tudi po vseh teh letih še vedno zelo aktivna. "Še zmeraj vodim društvo PPF, ki sodeluje z Gledališčem Koper, ki je prevzelo vlogo producenta. Poleg tega v društvu še naprej skrbimo za publiko. Imamo klub z več kot sto člani, ki jih vozimo na druga prizorišča, od Nove Gorice do Reke, vmes večkrat v Trst, Benetke, Ljubljano, povsod, kjer je kaj dobrega in zanimivega in kar ne pride v Koper. Skrbimo tudi za mednarodne stike in ugled ter poznavanje znamke PPF," je še zaključila.
... nekaj podobnega pa se je zgodilo tudi v Izoli v Besenghi-jevi palači pred leti, ko so dragocena stranska vhodna vrata z intarzijami, namesto da bi jih restavrirali, zamenjali z "modernimi" vrati !!... ;
ALELUJA !.....