16. 2. 2024
Odziv Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR)
Nesreče v gorah in na težko dostopnih terenih se in se bodo dogajale, ne glede na sistemsko ureditev reševanja. V zadnjih letih trend reševanja v gorah narašča in več kot polovico reševanj v gorah predstavlja reševanje tujih turistov. Tako kot je v pobudi navedeno, morajo, v večini sosednjih državah gorsko reševanje povzročitelji nesreče plačati sami oziroma v primeru sklenjenega zavarovanja, pa stroške reševanja povrne zavarovancu zavarovalnica pod pogoji sklenjenega zavarovanja.

Pri nas trenutno veljavna zakonodaja ne omogoča uspešne izterjave plačila stroškov gorskega reševanja od povzročitelja, saj se uveljavljanje povračila stroškov lahko zahteva od povzročitelja le v primeru, da je nesrečo povzročil iz malomarnosti. V praksi je bilo nekaj primerov, ko se je od povzročitelja nesreče zahtevalo povračilo intervencijskih stroškov, vendar na sodišču nismo bili uspešni, saj je stopnja ravnanja povzročitelja (malomarnost) kot jo določa 118. člen Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg in 117/22) na sodišču težko dokazljiva.

Strinjamo se s predlagateljem, da je potrebno na tem področju (reševanje v gorah) pripraviti spremembe, zato je URSZR v sodelovanju z GRZS pristopila k pripravi zakonskih določb, ki bodo celoviteje uredile določbe v zvezi z reševanjem v gorah in sedaj v tem pogledu niso zadovoljivo urejene. Gorska reševalna zveza Slovenije, ki pri nas zagotavlja reševanja v gorah, je prostovoljna organizacija, v okviru katere se gorsko reševanje izvajalo na prostovoljni osnovi.

Da je tak sistem za Slovenijo trenutno najustreznejši, iz dneva v dan potrjujejo izkušnje s terena. Ob tem želimo poudariti, da gorski reševalci rešujejo kot prostovoljci, katerim se stroški intervencij povrnejo iz proračuna.

V tem vmesnem času pa si prizadevamo, da bi zmanjševanje števila nesreč v gorah dosegli z izvajanjem boljšega obveščanja o dejanski zahtevnosti naših gora. Za doseganje tega cilja se izvajajo tudi nekateri novi pristopi s ključnimi partnerji (gospodarstvo, turistični ponudniki, veleposlaništva,…). Po našem mnenju pomemben vidik varnosti predstavlja tudi možnost najema planinskih in gorskih vodnikov, ki bi s svojimi storitvami poskrbeli za varnost, predvsem tujih obiskovalcev.

Odziv Ministrstva za zdravje
V zvezi s pobudo posredujemo naslednje pojasnilo glede pristojnosti Ministrstva za zdravje. Če gre za nesrečo ali bolezen in potrebuje oseba storitev nujne medicinske pomoči, gre za zdravstvene storitve, ki jih v skladu z zakonodajo ni mogoče zaračunati ali pogojevati z nekim dodatnim zavarovanjem.

Indikacijo za aktivacijo helikopterske nujne medicinske pomoči preverja dispečerska služba zdravstva ali zdravnik nujne medicinske pomoči, ki poda dispečerski službi zahtevo za posredovanje ekipe HNMP. Če bi se v tem smislu sledilo pobudi, bi se ugotavljanje odgovornosti za malomarnost, ki je povzročila ali doprinesla k poškodbi ali obolenju, moralo iskati pri vseh primerih, ki jih obravnavajo zdravstvene ekipe v sklopu službe nujne medicinske pomoči in ne samo v okviru nudenja nujne medicinske pomoči s pomočjo helikopterja.

Ko pa gre za akcije iskanja in reševanja s strani GRS, kjer se osebe prenese ali prepelje s helikopterjem iz gora zaradi tega, ker so na primer precenile svoje fizične zmožnosti, niso bile primerno opremljene za pot v gore, niso upoštevale navodil oziroma vremenskih opozoril in se zato niso mogle varno vrniti, to ne spada pod zdravstvene storitve, za katere regulacijo bi bilo pristojno Ministrstvo za zdravje. Prav tako nima zdravstvo nobene pristojnosti pri aktivaciji helikopterja za te namene, saj te akcije potekajo na relaciji Regijskih centrov za obveščanje in Gorske reševalne službe, ki vodi te intervencije.

Za izvajanje gorskega reševanja je pristojna Uprava RS za zaščito in reševanje, smo pa na Ministrstvu za zdravje pripravljeni sodelovati pri iskanju ustreznih rešitev na to temo.