Znanstveniki so proučevali raven protiteles proti novemu koronavirusu pri 96 ljudeh, ki so se okužili z virusom sars-cov-2, in kako se je ta spreminjala skozi čas. Ugotovili so, da so imeli v telesu največ protiteles tri tedne po prvih simptomih okužbe. Čeprav jih je 60 odstotkov med okužbo razvilo "močan" protivirusni odziv, jih je samo 17 odstotkov na koncu trimesečnega obdobja testiranja imelo tako visoko raven protiteles. Več protiteles, ki so zdržala dlje, so razvili bolniki s hujšim potekom bolezni covid-19. Pri tistih z blažjimi simptomi po treh mesecih sploh niso zaznali protiteles.

"Če ob okužbi nastane toliko protiteles, da upadejo v dveh ali treh mesecih, bo pri cepivu verjetno enako," je povedala ena od vodij študije z londonskega kolidža Katie Doores. Samo ena doza cepiva tako morda ne bo dovolj, je opozorila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Strokovnjaki dodajajo, da bi lahko ugotovitve te študije vplivale na priprave vlad na naslednjo fazo pandemije, med drugim financiranje in organizacijo razvoja cepiv. "Poleg tega poudarja potrebo po tem, da moramo bolje razumeti imunski odziv, če želimo razviti učinkovito cepivo," je ob tem povedal Lawrence Young, profesor molekularne onkologije z univerze v Warwick, ki ni sodeloval pri študiji.

Po navedbah britanskega BBC sicer še ni jasno, ali ta upad števila protiteles pomeni, da se človek lahko znova okuži s koronavirusom. Podobno kratki so imunski odgovori pri drugih virusih, kot je običajen prehlad. Po drugi strani pa to, da človek nima protiteles še ne pomeni, da ni imun na virus. Zaščite namreč ne nudijo samo protitelesa. Organizem lahko na primer razvije tudi limfocite T.

James Gill z medicinske fakultete v Warwicku je tako poudaril, da morajo vsi ljudje še naprej upoštevati ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Tudi tisti, ki so bili pozitivni na testiranju za protitelesa, morajo biti pozorni, upoštevati socialno distanciranje in ustrezno uporabljati zaščitno masko, je poudaril po navedbah AFP.