Celjska družba Arhitekti Počivašek Petranovič, dobitnica tretje nagrade, je vložila revizijski zahtevek in predlagala razveljavitev odločitve o prvi nagradi ter izbiro zmagovalca med preostalimi petimi prijavljenimi elaborati. Zahtevek je utemeljila s povezavami med naročnikom in nagrajencem.

Center InnoREnew, ki se ukvarja z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje, je zasebna pravna oseba, v kateri ima 45 odstotkov ustanoviteljskih pravic prav Univerza na Primorskem. Njegova direktorica je Andreja Kutnar, sicer sestra dvojčica rektorice Univerze na Primorskem Klavdije Kutnar in hkrati redna profesorica na univerzi. Dekan fakultete za vede o zdravju Nejc Šarabon je hkrati zaposlen kot vodja raziskovalne skupine za zdravje na centru InnoRenew. S slednjim tesno sodeluje tudi član ocenjevalne komisije Bruno Dujič. Z UP sodelujeta tudi dva izmed avtorjev zmagovalnega elaborata.

Center InnoRenew CoE Izola.

Univerza je zahtevek zavrnila, nato pa je o tem odločala še Državna revizijska komisija, ki je v celoti razveljavila natečaj.

Kot je zapisala, je ob upoštevanju večkratnih in večplastnih povezav sledila vlagatelju, da je odločitev glede dopustnosti elaborata prvonagrajenega udeleženca sprejeta v nasprotju z natečajnimi pogoji in zakonom o javnem naročanju. Sestava žirije je kršila še en člen omenjenega zakona. Še s tretjega vidika je bil zakon o javnem naročanju kršen, ker anonimnost prvonagrajenega udeleženca očitno ni bila zagotovljena, je odločila revizijska komisija.

Predlogu, naj zmagovalca izberejo med preostalimi petimi elaborati, komisija ni sledila, ker je bila identiteta udeležencev že razkrita, zaradi česar postopka ni več mogoče vrniti v fazo pregledovanja in ocenjevanja.

Andreja Kutnar, direktorica Centra InnoRenew CoE. Foto: Center InnoRenew Coe.

Državna revizijska komisija je najprej izpostavila prisotnost Dujiča v žiriji. Z univerzo se je sicer strinjala, da Innorenew v okviru izmenjave znanj sodeluje z številnimi organizacijami in podjetji ter da svoje znanje z njim delijo praktično vsi, ne le slovenski, temveč tudi tuji strokovnjaki. Poudarila pa je, da ne gre spregledati dejstva, da sta bili odločitvi ocenjevalne komisije o elaboratih prvonagrajenega udeleženca in vlagatelja zahtevka sprejeti s preglasovanjem, pri čemer so se z njunima uvrstitvama na prvo in tretje mesto strinjali s strani naročnika imenovani trije člani ocenjevalne komisije, dva člana ocenjevalne komisije, ki ju je imenovala Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), pa sta bila proti takšni odločitvi.

Po oceni Državne revizijske komisije je treba uvrstiti v prepovedani položaj tudi povezave med rektorico UP in direktorico InnoRenew ter med dekanom fakultete in centrom.

Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem. Foto: Univerza na Primorskem.

Revizijska komisija je pozvala UP, naj ob morebitni izvedbi novega projektnega natečaja upošteva ugotovitve iz njene odločitve.

UP je danes v pisnem odgovoru STA, pod katerega sta se podpisala rektorica Kutnar in dekan Šarabon, poudarila, da jih je odločitev komisije presenetila, "saj je bilo vseh šest prispelih elaboratov s strani ZAPS žirije ocenjevanih po merilih za ocenjevanje in glede na zahteve natečajne naloge skladno z načeli anonimnosti in strokovnosti." Poudarjajo, da je nagrajence natečaja izbrala žirija ZAPS in ne investitor.

Nejc Šarabon, dekan Fakultete za vede o zdravju Izola. Foto: Univerza na Primorskem.

Kot so pojasnili, na UP potrebujejo dodaten razmislek pred odločitvijo, ali bodo sprožili spor na upravnem sodišču ali ponovno izvedli javni arhitekturni natečaj. Zatrdili so, da bo imela pri odločitvi "največjo težo ocena največje verjetnosti uspešne realizacije - najkakovostnejši možen objekt v okviru dosegljivih finančnih sredstev in še sprejemljivem časovnem okviru" in da bo vodilo njihovega nadaljnjega postopanja zgolj interes univerze in fakultete.

Sicer pa poudarjajo, da fakulteta za vede o zdravju s približno 1500 študenti in 100 zaposlenimi deluje na samo 2000 kvadratnih metrih prostorov v Splošni bolnišnici Izola in da se zadnja tri leta vodstvi fakultete in univerze intenzivno ukvarjata z reševanjem prostorske problematike.

Kot so pojasnili, se je UP konec leta 2022 prijavila na poziv ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za financiranje investicijskega projekta novogradnje in se uvrstila na vrh preliminarnega vrstnega reda za pridobitev finančnih sredstev.

Ker gre za objekt v javni rabi, je bila UP zavezana pridobiti najboljšega ponudnika preko javnega arhitekturnega natečaja. Izvedbo je zaupala ZAPS, ki je imenovala strokovno žirijo, poudarjajo na UP. Vztrajajo, da postopek zagotavlja anonimnost udeležencev in izbor izključno na podlagi meril.

Novogradnja bi po njihovih besedah omogočila pridobitev ustrezno velikih in sodobno opremljenih prostorov za kakovostno in uspešno poslovanje fakultete ter dvig kakovosti znanstveno-raziskovalnega dela, kar bi posledično imelo tudi pozitiven vpliv na slovensko visoko šolstvo, javno zdravstvo in gospodarstvo.