Kot izpostavljajo hrvaški mediji, ima Zagreb problem z odlaganjem odpadkov. Divja odlagališča se vse pogosteje pojavljajo v različnih delih mesta, saj neodgovorni meščani odlagajo kosovni odpad ob zabojnikih, na cestah, v parkih in na drugih javnih površinah.

Težave so tudi s tistimi, ki svojih odpadkov ne razvrščajo pravilno, čeprav je večina zagrebških gospodinjstev letos dobila posebne vrečke za plastiko in pločevinke ter biološke odpadke. Obstajajo tudi ločeni zabojniki za steklo in papir.

Poleg tega se prebivalci iz mnogih sosesk pritožujejo, da komunalne službe zabojnikov ne praznijo redno ali pa že razvrščene odpadke iz različnih zabojnikov odvažajo s tovornjakom za mešane odpadke. Na družbenih omrežjih pogosto objavljajo posnetke razmetanih smeti, eno izmed večjih divjih odlagališč sredi mesta pa je zabeleženo tudi na Googlovem zemljevidu, je danes poročal Jutarnji list.

Od minule zime so se različni gradbeni in kosovni odpadki kopičili v soseski, v kateri so številne državne in mestne institucije, med njimi tudi narodna in univerzitetna knjižnica, kjer bo v prvi polovici leta 2020 sedež hrvaškega predsedovanja EU. Komunalne službe so odpadke odstranile šele potem, ko so na divjo deponijo v preteklih dneh opozorili najbolj brani hrvaški mediji.

V mestnem komunalnem podjetju Čistoća pozivajo prebivalce, naj odpadkov ne odlagajo zunaj zabojnikov. Izpostavljajo, da v mestu obstaja tudi 18 reciklažnih dvorišč, v katerih je možno brezplačno odlagati gradbene, kosovne, elektronske in druge odpadke, ki ne sodijo v zabojnike, razporejene v soseskah.

Vodja mestnega urada za gospodarstvo, energetiko in varstvo okolja Mirka Jozić je za hrvaške medije potrdila, da so pripravili krizni načrt, ki predvideva ostrejše ukrepe nadzora in kaznovanja neodgovornih prebivalcev. Napovedala je uvedbo komunalnih redarjev, ki bodo pristojni samo za odpadke. "Zeleni inšpektorji" naj bi kaznovali ne samo posameznike, ki odlagajo kosovni odpad vsepovsod, temveč tudi tiste prebivalce, ki bodo odpadke odlagali v napačne zabojnike.

Kazni za fizične osebe nameravajo zvišati do višine povprečne plače v Zagrebu, ki je julija znašala nekaj več kot 1000 evrov. Kazni za onesnaženje javnih mestnih površin za fizične osebe so med 700 in 1000 kun (med 95 in 133,5 evra), medtem ko so za pravne osebe tudi do 90.000 kun (12.160 evrov).

Zdi se, da Zagrebu tako kot večini hrvaških mest ne uspelo izpolniti zahtev EU, da do leta 2020 ločijo 50 odstotkov odpadkov. Podatki iz Zagreba s konca leta 2018 kažejo, da je Čistoća zbrala nekaj več kot 13 odstotkov ločenih odpadkov. Zato mestu grozijo kazni ne samo iz Bruslja, temveč tudi hrvaškega sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, ki skrbi za izvajanje načrtov o ravnanju z odpadki.