Klokočovnik je bil januarja 2014, ko si je za potrebe pomoči dvema bolnikoma v svojem Zdravstvenem zavodu za kardiovaskularno dejavnost izposodil spodbujevalnika, v postopku imenovanja za predstojnika kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Njegov zasebni zdravstveni zavod je bil tedaj vključen tudi v koncesionarsko mrežo, navaja časnik Dnevnik.

Pred sodiščem je kardiokirurg razložil, da so ga v okviru tega zavoda občasno poklicali iz različnih bolnišnic, ki so imele akutnega bolnika, in prosili za implantacijo spodbujevalnika. Januarja 2014 so ga klicali iz Postojne in potreboval je dva spodbujevalnika. Ker ju dobavitelj ni imel na zalogi, si ju je izposodil v UKC Ljubljana. "Če tega ne bi storil, ne bi mogel zagotoviti, da se bolnikoma ne bi kaj zgodilo. Nisem si mogel privoščiti, da bi ju poslal domov in da bi mi v tem času kdo umrl," je dejal, ob tem pa poudaril, da je izposojeni material, po njegovi oceni vreden 600 ali 700 evrov, tudi vrnil.

Kot navaja Dnevnik, je Klokočovnik takrat o izposoji spodbujevalnikov v UKC Ljubljana napisal in podpisal izjavo. To sta v torek na sodišču potrdili tudi njegovi sodelavki Ika Voje in Metka Cankar. Takratni generalni direktor UKC Simon Vrhunec pa je pred sodiščem med drugim povedal, da je po obisku policista, ki mu je povedal za anonimno ovadbo Klokočovnika, preveril in ugotovil, da ima kirurg legalno koncesijo za vstavljanje srčnih spodbujevalnikov ter da je za spodbujevalnika podpisal "reverz" in ju tudi dejansko vrnil.

Ker je po oceni vodstva ravnal v korist bolnikov in ni imel namena oškodovati delodajalca, tudi niso prekinili postopka imenovanja za predstojnika. Kot je še pojasnil Vrhunec, je Klokočovnika vseeno prosil, naj koncesionarske dejavnosti ne izvaja več in se stoodstotno posveti delu v UKC Ljubljana in na medicinski fakulteti, navaja Dnevnik.

Tedaj so v UKC tudi sklenili pripraviti notranji akt, ki bo uredil izposojo materialov. Do takrat ga namreč niso imeli. Je pa Vrhunec potrdil, da uprava ni imela nadzora nad tem, ali so se izposoje materialov dogajale znotraj UKC Ljubljana, saj je to velika organizacija, ima okoli 8000 zaposlenih ter 64 kliničnih oddelkov in inštitutov, ki imajo določeno samostojnost.

Tožilka Maja Medvešek je po poročanju Dnevnika kljub temu vztrajala, da je obtoženi zagrešil kaznivo dejanje, s čimer pa se sodnica ni strinjala. Izposoja materiala v UKC Ljubljana po ugotovitvah sodnice ni bila nekaj neobičajnega in se je očitno posojalo tudi izven UKC, pravil, ki bi to področje urejala, pa takrat niso imeli. Še posebej je opozorila na Vrhunčevo izpoved, da bi v času, ko je bil direktor, odobril izposojo materiala drugim bolnišnicam, če bi ga potrebovale. Sploh če bi bila od tega odvisna človeška življenja, še dodaja časnik.