"V Luki Koper sicer z zalednim terminalom nismo odkrivali tople vode", je pojasnil Babič in dodal, da podobne terminale pozna veliko pristanišč. Lokacija pri Sežani pa je bila posebej zanimiva tako zaradi bližine cestne in železniške infrastrukture, poteka t.i. petega koridorja kot zaradi bližine trem večjim pristaniščem.

Luka Koper bi bila danes bistveno na boljšem in bi imela več prihodkov, če bi prejšnji upravi pustili dokončati projekt, je še ocenil. Kot je spomnil, so načrte o postavitvi zalednega terminala predstavljali tudi tujcem, nekateri med njimi pa so tudi zaradi tega izbrali koprsko pristanišče.

Področje investicij in s tem tudi nakup nepremičnin pri Sežani za potrebe terminala je izmed članov uprave pripadalo njenemu predsedniku Robertu Časarju, je še pojasnil njegov tedanji namestnik. Na vprašanje Časarjevega zagovornika Danijela Planinšca je Babič dodal, da je projekt poleg investicijske zajemal tudi druge službe, ki niso bile neposredno podrejene Časarju.

Babič je sicer zatrdil, da so za začetek projekta imeli "žegen" tako skupščine delničarjev kot nadzornega sveta. Če po eni strani v Luki tedaj po njegovih besedah ne bi našli "niti vratarja", ki ni vedel, da gredo v posel v Sežano, pa sam ni imel aktivne vloge pri samem projektu in ni bil seznanjen z detajli. "Zaupam ljudem, ki so pripravljali strokovna gradiva za nadzorni svet," je pojasnil.

Na vprašanje predsednice sodnega senata Orjane Trunkl, zakaj nadzorniki niso pripravili predračuna za nakup zemljišč, je Babič odvrnil, da je to vprašanje treba postaviti nadzornikom. Izpostavil je še, da so nadzorniki razpolagali z vsem potrebnim gradivom in da so ti sklenili, naj gre uprava v nakup zemljišč. Na vprašanje okrožne državne tožilke Barbare Milič Rožman je pojasnil še, da nihče razen cenilca iz nepremičninske stroke ne bi mogel vnaprej vedeti za ceno zemljišč.

Vodja pravne službe pri Luki Marko Blažič je v svojem pričanju pojasnil, da je pravna služba v primeru odkupov spornih nepremičnin izvajala zgolj operativne naloge. Predsednik uprave Časar je dal osnovne smernice, pri pogajanjih pa ni sodeloval neposredno, temveč je pravna služba vsebinska navodila dobivala od tedanjega izvršnega direktorja za trženje in razvoj Milana Pučka. Kot je poudaril, sam ne ve niti, kako Orleška gmajna izgleda.

Glede pogodb s podjetjem Premik net Marjana Mikuža v zvezi s prodajo nepremičnin, kjer je Premik net nastopil kot posrednik za končnega kupca Luko Koper, je Blažič pojasnil, da so v pravni službi preverjali le formalno plat, torej ali so v pogodbah obstajali zadostni elementi za vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.

Blažič tako ni videl cenitev nepremičnin niti se ni ukvarjal s ceno ali z avansiranjem denarja Premik netu, saj njegova služba tu ni imela nobene pristojnosti. Vodja projekta v tem smislu je bil Pučko, je ponovil vodja pravne službe.

"Premostitveni kredit"

Na včerajšnji obravnavi je bilo še več prič. Med njimi je nastopil nekdanji vodja novogoriške poslovne enote Hypo Alpe Adria banke Peter Zelen in pojasnil, da je Luka odkupila in v celoti odplačala dvoje terjatev banke do Premik neta. Mikuž pa je k temu dodal, da se je na banko obrnil zato, ker bi Luka zaradi nepredvidenega plačila denar za realizacijo nepremičninskih poslov njegovemu podjetju izplačala z zamikom. Mikuž se je pri tem zbal, da bi plačilo davka na dodano vrednost v višini milijona evrov zapadlo, preden bi sam dobil denar od Luke, zato se je na banko obrnil po tisto, kar je sam razumel kot "premostitveni kredit".

Pričala sta tudi nekdanji delavski direktor in član uprave Luke Boris Marzi in nekdanja Mikuževa sodelavka Loredana Bratož. Proti njej in Mikužu sicer poteka ločeno sojenje zaradi suma pomoči pri poslovni goljufiji oz. poslovne goljufije na račun tašče Srečka Prijatelja Leopolde Stojkovič. Bratoževa, ki od Mikuža sicer prek delovnega sodišča terja 7000 evrov neplačanih prispevkov, tako na vrsto vprašanj ni želela odgovarjati.