V prvem krogu je v občini Piran glasovalo manj kot 42 odstotkov upravičencev, izbirali pa so med kar 13 kandidati. Izidi so se od naselja do naselja precej razlikovali, po skupnem seštevku pa sta v boju ostala Gašpar-Mišič z 22,4 odstotka glasov in Korenika z 21-odstotno podporo. Oba sta kandidirala s podporo volivcev.

Gašpar-Mišič je pred drugim krogom pozval vse občinske svetnike, politične stranke in liste k poenotenju glede razvojnih prioritet. Po njegovih besedah sta dialog in sodelovanje primarna naloga vseh izvoljenih v občinski svet, "kajti vemo, da so bili v preteklosti ravno zaradi pomanjkanja dialoga in sodelovanja prenekateri razvojni projekti ustavljeni".

Kot je še dejal 56-letni podjetnik, ki je v preteklosti že poskušal postati tudi župan Kopra in Ankarana, mora biti prihodnji mandat namenjen izgradnji manjkajoče družbene in gospodarske javne infrastrukture. "Zgraditi moramo aorto, če želimo imeti stabilen kapilarni sistem," ki mora zadovoljiti potrebe tako gospodinjstev kot gospodarstva, se je slikovito izrazil. Konkretno je med infrastrukturnimi projekti izpostavil ureditev mirujočega prometa.

O protikandidatu je dejal: "Jaz se zavzemam za razvoj in prihodnost. Kolikor sem uspel razumeti iz njegovih nastopov, se bo bolj kot ne ukvarjal s preteklostjo. Zato sva očitno idealna kombinacija."

Korenika se očitkov o ukvarjanju s preteklostjo zaveda in jih zavrača. "On hoče prikazati, kot da imam jaz neke sovražnike, s katerimi bi hotel obračunavati. Mi nimamo nobenih sovražnikov in gledamo samo naprej," je zatrdil.

Na volitve je šel, da bi zmagal, in že pred drugim krogom poskuša oblikovati koalicijo, je še povedal Korenika. Njegov program je sicer, kot pravi, podoben programu protikandidata. "Bolj gre za željo, kaj hočemo mi spremeniti. Ostali so že imeli te priložnosti, pa smo videli, da se nikoli ni nič spremenilo," je dodal. Poudaril je potrebo po dialogu in pripomnil: "To sicer govori tudi protikandidat, čeprav je bolj pristaš monologov kot dialogov."

Lokalne volitve v Piranu so sicer v marsičem posebnost za slovenske razmere in pred drugim krogom je še veliko neznank. Med njimi je na primer vreme, ki bo vplivalo na udeležbo tistih, ki imajo v občini Piran sicer prijavljeno stalno bivališče, a so na tem naslovu bolj ali manj navzoči le ob vikendih. Lastniki počitniških hiš imajo v odnosu do občine bistveno drugačne zahteve od stalnih prebivalcev Pirana, ti pa drugačne od krajanov Portoroža, Lucije ali vasi v zaledju.

Vprašanje je tudi, koliko bo na razplet drugega kroga vplivalo mnenje poraženih kandidatov. Odhajajoči župan Đenio Zadković, ki je s 15,4 odstotka glasov zasedel tretje mesto, in kandidat SD Dušan Olaj, ki je bil z 12 odstotki četrti, ne bosta podprla nikogar. Gašpar-Mišič je dobil zaupanje Roberta Fakina, ki je prepričal 10,4 odstotka volivcev. Leta 2018 sta bila oba na listi Naš kraj.

Korenika pa ima podporo Gibanja Svoboda, ki bo najmočnejša skupina v občinskem svetu, čeprav je njegova kandidatka Manuela Rojec s 6 odstotki glasov zasedla šele šesto mesto. Po njenih besedah so 40-letnega bančnega uslužbenca, ki je tudi občinski svetnik in član nadzornega odbora občine, podprli, "ker je čas za spremembo, ker je mlad in zagnan, ker dobro pozna delovanje občine." Na današnji novinarski konferenci je Rojec dodala še, da so v njem prepoznali "človeka, ki z nami deli temeljne vrednote naše stranke."

Lokalni odbor Gibanja Svoboda je odločitev sprejel samostojno, je zatrdila dosedanja podžupanja Rojec: "Vsaka insinuacija, da je bila odločitev sprejeta na vrhu, je samo insinuacija."