O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan ter ter sčasoma postane središče njegovega razmišljanja in dogajanja v življenju. Pomembno vpliva na telesno in dušeno stanje človeka, na njegovo ustvarjalnost in največkrat močno prizadene odnose zasvojenega z okolico, pojasnjujejo na NIJZ.

Sodobne tehnologije prinašajo tudi nove zdravstvene izzive

Ob besedi zasvojenost običajno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, vendar pa ima zasvojenost večjo razsežnost. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, kot so zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami.

Na oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor ugotavljajo, da je nekemičnih primerov odvisnosti vse več, najbolj ranljiva skupina pa so mladi.

"Raba sodobnih digitalnih tehnologij v družbi in med mladostniki narašča ter precej vpliva na preživljanje prostega časa. Ob tem se pojavljajo novi zdravstveni izzivi in težave," je za STA izpostavila Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Družbena omrežja za mlade pomembno stičišče povezovanja

Mladostniki tehnologijo uporabljajo v različne namene, predvsem za igranje iger in družbena omrežja. Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju je več kot polovica 11-, 13-, 15- in 17-letnikov vsaj enkrat dnevno ali pogosteje v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji.

Pri nekaj več kot osmih odstotkih je raziskava pokazala prisotnost težav oziroma znakov problematične uporabe družbenih medijev, nekoliko več pri dekletih. Fantje pa kažejo več znakov zasvojenosti z digitalnimi igrami, ki jih približno petina mladostnikov igra vsak dan, številni tudi od dve do tri ure ali več na dan.

Kot je pojasnila Jeriček Klanškova, se znaki zasvojenosti lahko kažejo v opuščanju drugih hobijev, izogibanju socialnih stikov, slabemu počutju ob odtegnitvi, laganju o času, ki ga porabijo na spletu ter prepirih o tem z bližnjimi. Na podobne načine se kažejo tudi vedenjske težave pri odraslih zaradi zasvojenosti z igrami na srečo, pornografijo, spletnimi nakupi.

"Raziskave ugotavljajo, da ima lahko pretirana uporaba sodobnih tehnologij pomembne posledice za vsakodnevno funkcioniranje, duševno zdravje in težav z ohranjanjem pozornosti. Zato je zelo pomembno, da se otroci dovolj družijo tudi z vrstniki v živo, da so dovolj fizično aktivni in da dovolj spijo," je pozvala strokovnjakinja.

Za preprečevanje zasvojenosti pomembni socialni stiki v živo in dobra samopodoba

Čas, preživet na spletu, lahko vpliva tudi na nižanje samopodobe, a kot je poudarila Jeriček Klanškova sodobne tehnologije prinašajo tudi pozitivne učinke. "Pri mladostnikih, ki so dovolj fizično aktivni in imajo dovolj stikov v živo, je verjetnost, da bodo razvili zasvojenost, manjša," je pojasnila.

Medtem ko se zdravljenje ostalih odvisnosti ponavadi začne z abstinenco, je to pri novodobnih odvisnostih težje, če ne celo nemogoče doseči. "Mladi človek na primer ne more biti brez interneta in povsem izoliran od vrstnikov. Treba je bolj delati na spremembi načina življenja, na primer da mu bo družba in gibanje bolj všeč," je na nedavnem simpoziju o nekemičnih odvisnostih izpostavil vodja enote za bolezni odvisnosti in psihoterapijo na oddelku za psihiatrijo UKC Maribor Tilen Zamuda.

Po pomoč, še pred nastopom hudih težav, se je mogoče obrniti tudi na številne nevladne organizacije. Ena od takih je Center Šteker v Mariboru in Murski Soboti, ki uporabnikov v severovzhodnem delu Slovenije nudi brezplačno celostno obravnavo na področju zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami.

Ključna je vloga staršev in drugih odraslih oseb

Pri preprečevanju raznih oblik zasvojenosti pa imajo ključno vlogo starši in drugi odrasli, ki imajo na otroka pomemben vpliv in možnost, da ga usmerjajo in mu pomagajo. "Otroci potrebujejo jasna sporočila, jasne vrednote, meje in jasne usmeritve pri tem kaj in koliko se od njih pričakuje in na kakšen način se to lahko doseže," poudarjajo na NIJZ.

Ob tem po navedbah NIJZ ključno vlogo igrajo tudi preventivni programi ter programi krepitve duševnega zdravja in samopodobe, spodbujanje gibanja, ustvarjalnosti in igre ter razvijanje čustvene inteligentnosti.