Za primerjavo, za raziskovanje in razvoj je v slovenskem proračunu namenjenega manj kot 0,5 odstotka BDP.

Odločitev vrha Nata, da se v proračunu posamezne države članice nameni za vojaški proračunu najmanj 2 odstotka, so javni komentatorji in stroka pospremili z izjavami, kako je potrebno prevzeti svoj delež odgovornosti, kako je Natova polomija v Afganistanu že pozabljena in kako se pričakuje, da mora vojna v Ukrajini spodbuditi navdušenost nad to vojaško zvezo. "Ampak prebivalci Slovenije ohranjamo eno najnižjih podpor Nato paktu in njegovi ideologiji med vsemi državami članicami," navajajo v Levici.

Po raziskavah, ki jih vsako leto opravi Nato, bi le še 56 odstotkov prebivalcev Slovenije glasovalo za vstop v Nato, kar predstavlja padec za 7-odstotnih točk z lanskoletnih 63 odstotkov. Na referendumu leta 2003 je za vstop v Nato glasovalo 66 odstotkov državljanov.

Da članstvo v Natu zmanjšuje možnost napada na Slovenijo meni 46 odstotkov državljanov, 45 odstotkov pa jih ocenjuje, da vojna v Ukrajini ogroža Slovenijo. Povprečji za eno in drugo vzdolž celotnega Nata sta 62 oziroma 64 odstotkov. "Ljudje v Sloveniji ohranjajo protiimperialistična in mirovniška prepričanja. Razumejo, da bodo stotine milijonov in milijarde, ki gredo za orožje v Evropi, pobrane iz proračunov za naše vrtce, bolnišnice in domove za starejše," poudarjajo v Levici.

Ker so prepričani, da iz zaostrovanja geopolitičnih trenj ne more biti miru in varnosti, ampak le konflikti in nove vojne, tudi sami zagovarjajo protimilitaristična stališča. Kot dodajajo, Slovenije ne ogrožajo druge države, temveč "rastoče cene, čakalne vrste v zdravstvu in vremenske katastrofe. Pred nami so izzivi, ki so jih desetletja zanemarjale številne vlade in so bistveno bolj pomembni od novega kroga nabave oklepnikov in protiraketnih sistemov. Nato ni odgovor, ne v času miru in ne v času vojne".