Nekoč ste dejali, da delujete skladno z načelom: "Včasih sem bila pametna in sem spreminjala svet, danes sem modra in spreminjam sebe." Ste se z vstopom v predsedniško bitko odločili, da je čas za spremembo sveta oziroma Slovenije?

Spremembe so vedno posledica nekega nezadovoljstva, tako je tudi želja po tem, da se v naši družbi zgodijo potrebne spremembe, močno prisotna v tej moji odločitvi. A še močnejše od te želje je moje osebno prepričanje, da lahko sama nekaj dobrega naredim, da sem lahko tej družbi koristna tudi v neki drugi vlogi, kot sedaj. Brez tega notranjega prepričanja in podpore mojih bližnjih takšnega koraka ne bi zmogla.

V kakšni smeri bi si želeli sprememb v Sloveniji?

Ne želim zveneti nerealna, toda iskreno si želim takšno Slovenijo, v kateri bo politika stremela k iskanju skupnih rešitev, ne pa v vnaprejšnje obsojanje določenih rešitev samo zato, ker je nekdo z nasprotnega političnega brega. Želim si, da bi se končno sporazumeli, da ne moremo živeti zgolj od enega političnega mandata do drugega. Če želimo kot družba napredovati, je nujno, da se o strateških temah poenotimo, npr. o  temah, kot so podnebne spremembe, zdravstvena in pokojninska reforma. Le tako bomo razmišljali in dali veljavo naslednjim generacijam in pokazali volivkam in volivcem, da ne razmišljamo zgolj o naslednjih volitvah.

V vaši politični agendi poudarjate, da ste liberalka, prizadevate si po ureditvi pravic manjšin. Kaj na tem področju v Sloveniji ni urejeno tako, kot bi po vašem mnenju moralo biti?

Oh, še marsikaj moramo postoriti. Ranljiva manjšina je na primer 200.000 žensk brez ginekologa, manjšina brez primernih pravic je 150.000 državljanov in državljank brez osebnega zdravnika, pol milijona državljanov in državljank brez osebnega zobozdravnika. Poleg tega imamo vrsto ranljivih skupin, ki ostajajo na robu družbe in zanje država sistemsko ne zna ali ne more poskrbeti. Od revnih, starejših, brez zadovoljive oskrbe, zapuščenih in prepuščenih svoji lastni usodi. Nevladne humanitarne organizacije vsakodnevno dobivajo prošnje za finančno pomoč, za pomoč pri zagotavljanju hrane, toplega obroka, medtem ko ne najdemo primerne sistemske rešitve. Nedopustno je, da usodo ljudi v preveliki meri prepuščamo prostovoljcem.

Kaj bi vi uredili drugače in kakšne možnosti za delovanje v smeri teh sprememb bi vam predsedniška funkcija nudila?

Prav tu stopi v veljavo ta nenapisana, a pomembna moralna moč predsednice, ki lahko ključne odločevalce povabi na pogovor, v katerem se poišče skupne točke za spremembe. Če imaš moč za spremembe, četudi je to le beseda, kar je slišati šibko, je ne skrivaj. Vredno se je potruditi, saj je moja vloga kot predsednice tudi to, da sem glas tistih, ki nimajo možnosti, da so slišani.

Nekateri vam očitajo, da ste zelo premožni. Kaj odgovarjate vašim kritikom?

Ne razumem, zakaj je v Sloveniji potrebno očitati premožnost. Če je ta pridobljena z delom, zakonito, s plačilom vseh obveznosti in družbeno odgovornostjo poslovanja, bi morali podjetnike, gospodarstvenike, vsakogar, ki je z lastnim znanjem in  delom zaslužil nekaj več, spoštovati. Se tega veseliti. Naši družini ni bilo nič podarjeno. Vse, kar imamo, smo ustvarili s svojim delom. Pri nas znamo ceniti športnike in sprejemljivo nam je, da so za trd trening in uspehe bogato nagrajeni. Le podjetnikom nikakor ne "odpustimo" uspeha. 

Kot pravnica ste še posebno občutljivi za kršitve zakonitosti in ustavnosti. Kje je po vašem mnenju meja, ko so kršitve človekovih pravic in ustave dopustne oziroma ali je za vas to sploh kdaj dopustno?

O tem se sploh ne smemo spraševati, še manj odstopati. To so naše norme in vrednote, zapisane v ustavi. To so tudi evropske vrednote. Človekove pravice imamo ali pa so nam jih vzeli. Kršitve niso dopustne za nikogar, saj pravice nimajo političnega predznaka. Niso ne leve, ne desne.

V mislih imamo nedavno prakso v času epidemije, ko se je to mejo pogosto z lahkoto prestopilo. Bi vi ravnali drugače tudi v takšnih kriznih situacijah?

Vsekakor. Prav v času epidemije sem se pogosto oglašala. Trmasto vztrajanje takratne vlade, ki je z odloki urejala zadeve, ki bi morale biti zapisane v zakonih, je bil pojav, ki je bil hkrati nenavaden in skrb vzbujajoč. Vladanje z odloki je sila nevarno početje in na to sem opozarjala, se izpostavljala in bila zato tudi tarča kritik vladnih privržencev. 

Znana je vaše izjava, da se v nekatere pravice ne posega, kot npr. v pravico do splava. Obenem pa ste dejali, da pravica do necepljenja ne obstaja. Ali ni takšen odnos do posega v človekovo pravico do razpolaganja s svojim telesom, ki je v enem primeru nedopusten, v drugem pa dopusten, nekoliko protisloven?

Pravica do svobodnega odločanja žensk o rojstvu otrok je zapisana v naši ustavi in glede na globalne spremembe, naj izpostavim ZDA, kjer so ženskam to pravico v številnih zveznih državah odvzeli in jih posledično pahnili v nove stiske, se moramo zavzemati, da tako tudi ostane. Glede cepljenja pa naj ponovno pojasnim svojo izjavo iz leta 2021, ki je bila vzeta iz konteksta časa in dogajanj. Pojasnila sem, da sta Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in slovensko ustavno sodišče že presojala, ali je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim lahko obvezno, torej ali je ta obveznost dopustna v okviru Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic oz. ustavno skladna. ESPČ je poudarilo, da je obvezno cepljenje legitimni cilj v javnem interesu, ker pomeni zaščito ne le posameznikovega zdravja, ampak tudi zaščito zdravja celotnega prebivalstva, kar pa mora biti utemeljeno predvsem na mnenju medicinske stroke. Tudi Ustavno sodišče RS je leta 2004, prav tako pri presoji obveznega cepljenja otrok, že zavzelo stališče, da koristi obveznega cepljenja pretehtajo morebitno škodo, ki utegne nastati posameznikom zaradi stranskih pojavov tega ukrepa. Ob bok tema dvema odločitvama sem tako podala ugotovitev, da posameznik, kljub temu da ima sicer sam pravico odločati o svoji telesni integriteti in potencialnem zdravljenju, nima pravice do necepljenja, če država uvede obvezno cepljenje kot primeren, nujen in sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega zdravja. Ne gre torej za moje mnenje ali stališče, ampak za opis veljavne pravne ureditve.

Funkcija predsednika države dopušča, da jo osebnost predsednika/predsednice napolni z vsebino svojega značaja in znanja. Kakšno vsebino bi vi želeli dati tej najvišji državni funkciji?

Sama vidim predsednico kot načelno in odločno. Premišljeno, pa tudi srčno. Zlasti načelnost je pomembna. Oseba, ki je načelna, ne beži od opredeljevanja, od odgovorov. Svojo načelnost izkazuje skozi jasen sistem vrednot. Dobra predsednica ne beži od odgovornosti, da je moralna avtoriteta, saj ima zaradi neposredne izvolitve izjemno veliko legitimnost. Potrebujemo predsednico, ki bo znala stvari, ko bodo napete, pomiriti, ne pa razburiti, razdražiti ali razdeliti. In kot neodvisna kandidatka bom te vrednote dosti lažje zagovarjala.

Po čem želite, da bi se vas Slovenci po koncu predsedniškega mandata zapomnili? 

Prav po tem. Želim, da bodo presodili, da sem izpolnila svoje obljube. Da sem ostala v svojem ravnanju pristna, takšna, kot so me želeli in zaradi česar so me izvolili. Da sem se izkazala kot moralna avtoriteta, da sem bila načelna, odločna, vedno na strani ljudi s srcem in tudi pametjo. Da sem znala uspešno povezovati različnost stališč v skupne rešitve. Da sem se oglasila in nakazala smer, če smo kot družba zašli, da sem bila ponosna ambasadorka naše države, državljanov in državljank v svetu.