"Podpiram vse za dobrobit živali," nam je zatrdil poslanec Branko Simonovič, ko smo ga vprašali, ali bi podprl spremembo trenutno zakonodaje, ki primere mučenja živali zdaj definira kot poškodovanje tuje stvari. Simonovič dodaja, da so v koalicijski pogodbi med strankami LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, katere član je tudi sam, uvrstili Izziv Dobrobit živali. "V tem izzivu je predvidenih 10 ukrepov ob zavedanju, da živali niso nečuteči predmeti temveč bitja zmožna čutenja samozavedanja in trpljenja," je pojasnil poslanec iz Izole.

Prizadevanja, ki bodo šla v smeri izboljšanja položaja živali, imajo tudi podporo poslanca Gregorja Periča.  "V stranki SMC menimo, da je obravnavanje živali kot stvari v Kazenskem zakoniku neustrezno in zastarelo. Pravni položaj živali je potrebno celovito dopolniti tako, da po eni strani upoštevamo pravice in obveznosti njihovih lastnikov/skrbnikov, po drugi pa zagotavljamo učinkovito varstvo živali in ustrezne sankcije v primeru kršitev," pravi nekdanji izolski podžupan, zdaj pa poslanec iz vrst SMC-ja, ki dodaja, da je nedavni primer psov, zaprtih v avtomobilu, pokazal, da so pristojnosti inšpekcijskih organov ustrezno opredeljene, potrebno pa je, da jih službe dosledno izvajajo v praksi. "Na tem področju bi si tudi sam želel boljšo odzivnost," še zaključuje Perič.

"Najostreje obsojam vsakršno mučenje živali saj menim, da gre za zavržna dejanja, ki morajo biti preganjana in sankcionirana," je jasna tudi piranska poslanka Meira Hot, ki dodaja, da je dejstvo, da se je področna zakonodaja izkazala za neučinkovito, saj potencialnih kršiteljev ne odvrača od ponavljanja zadevnih zavržnih dejanj. Sama bi vsekakor podprla spremembo veljavne zakonodaje, ki živali sedaj opredeljuje kot stvari in šteje mučenje živali kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.

"Žival ni stvar temveč živo bitje, in temu primerno jim je treba priznati pravice," pravi Hotova, ki prav tako podpira sprejem novele Zakona o zaščiti živali, ki bi med drugim prepovedal usmrtitve zdravih zapuščenih živali, ne glede na dolžino bivanja v zavetišču. "Evtanazija živali iz razloga, ker v zavetišču ni prostora oziroma za oskrbo živali ni zadostnih finančnih sredstev, je nesprejemljiva. V prejšnjem sklicu Državnega zbora, smo Socialni demokrati v zakonodajni postopek že vložili predlog sprememb Zakona o zaščiti živali, a žal zaradi predčasnih volitev, ni bil sprejet. Verjamem, da bomo v sedanjem sklicu uspeli sprejeti nujno potrebne spremembe veljavne zakonodaje," še dodaja poslanka.

Že po objavljenem članku pa smo prejeli še odgovor predstavnika italijanske narodnostne manjšine Feliceja Žiže, ki pritrjuje izjavam Hotove, Simonoviča in Periča. "Sam imam doma mačko, ki jo spoštujemo kot pravega člana naše družine," je zapisal.

Zakon, ki bi spremenil opredelitev živih bitij kot stvari, bi podprli tudi v Levici, kjer si po besedah koprskega poslanca Mateja Tašnerja Vatovca, ki je svoj odgovor poslal zadnji, naslednji dan po objavljenem članku, prizadevajo za etično ravnanje z živalmi, dosledno zasledovanje njihovih dobrobiti in izogibanje njihovemu nepotrebnemu trpljenju.

"Vsled družbenega razvoja in zaradi spoznanj naravoslovnih znanosti se vse bolj zavedamo, da živali niso nečuteči predmeti, temveč so zmožne čutenja, samozavedanja in posledično tudi trpljenja. Kljub temu živali še vedno vsak dan izpostavljamo neustreznim življenjskim pogojem in slabemu ravnanju. Eden bistvenih razlogov za to je zasledovanje profita, ki ga kapitalistični sistem postavlja nad dobrobit vseh živih bitij," dodaja Vatovec.