Vlada predlaga, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zviša z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. To za delavca s povprečno plačo pomeni leta 2022 260 evrov več, leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1000 evrov več, je povedal Šircelj. Ker je lestvica za odmero dohodnine progresivna, bodo pri višjih plačah prihranki višji, je dodal.

Poudaril je, da tisti prihodki, ki so nujno potrebni za življenje, z zvišanjem splošne olajšave ne bodo več obdavčeni. "Gre za moralno in etično vprašanje, ali država pobira denar tudi od tistega dohodka posameznika, ki je nujno potreben za življenje," je dejal.

Poslanci opozicije takšnim spremembam ostro nasprotujejo. "To je neprimerno, nevzdržno in neodgovorno," je dejal Matjaž Han (SD) in dodal, da potrebujemo močno državo, ki se bo lahko odzivala na krize. Luka Mesec (Levica) pa je izračunal, da bi vlada v času rekordnih primanjkljajev v javnih financah rada izvrtala še 800-milijonsko luknjo, zaradi česar bo treba krčiti obseg javne porabe.

"Ker je državna blagajna prazna, je takšen predlog zakona nedostojen," je dejal tudi Marko Bandelli (SAB). Napovedal je, da bo glasoval proti noveli zakona, ker bo znižala prihodke proračuna. "Vsi hočemo, da ostane vsakemu v žepu malo več, a v tem trenutku bi morali razmisliti, ali je to pravilna pot," je dejal.

Andrej Šircelj

Šircelj je zanikal, da bo zaradi predlaganih sprememb prišlo do ogromnega izpada prihodkov v proračunu. Prilivi ne bodo upadli za toliko, kot so kazali prvi izračuni, je dejal in dodal, da so davčni prihodki letos že za petino višji kot lani v tem času in tudi za devet odstotkov višji kot pred dvema letoma. "Gospodarski odboj je bil velik in temu ustrezno so rasli tudi prihodki državnega proračuna ter pokojninske in zdravstvene blagajne," je pojasnil.

Jožef Horvat (NSi) je stopil v bran ministru. "Zdaj se delo v Sloveniji ne izplača," je dejal in izrazil prepričanje, da je slovensko gospodarstvo dovolj močno, da bomo sposobni izpad proračunskih prilivov obvladovati. Mojca Žnidarič (SMC) pa je dodala, da se bodo prilivi v proračun res zmanjšali, vendar bo ljudem ostalo več denarja in če ga bodo porabili v Sloveniji, se bo vračal v državno blagajno skozi davek na dodano vrednost in druge dajatve.

Dopolnilo Levice, s katerim bi splošno olajšavo pustili na sedanji ravni, na seji ni dobilo zadostne podpore. V zakonskem besedilu ostajajo zapisani tudi vsi preostali predlogi vlade, o katerih je Mesec dejal, da gre za bonbončke menedžerskemu sloju.

Tako denimo za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, ne bo treba plačevati bonitete. Stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu se bo znižala s 50 na 45 odstotkov, določena je ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.

Številnim so sporne tudi predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Vlada je v predlog novele zakona zapisala tudi ponovno uvedbo seniorske olajšave za starejše od 70 let, odbor pa je na predlog poslanskih skupin SDS, SMC in NSi med upravičence vključil še gasilce in pripadnike civilne zaščite.

V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.

Predlog novele zakona, ki naj bi bila uveljavljena 1. januarja 2022, tudi določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo.

DZ bo predlog novele zakona obravnaval na decembrski seji, ki se začne 13. decembra.