Ko izplaknemo stranišče, potujejo odplake do čistilne naprave, ki prečiščuje odpadno vodo iz gospodinjstev in industrije. Ostanek je blato z zelo močnim vonjem, ki ga moramo uničiti na primeren način. Od več kot 80.000 ton letno pridelanega blata v Sloveniji smo ga do zdaj okoli 5000 ton sežgali v celjski sežigalnici, manjši del predelali v Prekmurju, ostalo (okrog 70.000 ton) pa izvozili na Madžarsko, je za portal sobotainfo.com predstavil številke direktor komunalne zbornice Sebastijan Zupanc.

Področje ravnanja z blatom in drugimi odpadki je bilo v Sloveniji v preteklosti zapostavljeno, zanašali smo se na izvoz v tujino, kar nas je sedaj udarilo po grbi. Poleg tega je Slovenija omejena na področju iskanja rešitev za komunalno blato, saj gre za tržno dejavnost, pri kateri se zbiralec, ki ima dovoljenje za to, sam odloči, kam bo odpeljal blato. Ta izvoz sta v Sloveniji do zdaj opravljali družbi Saubermacher Slovenija in Surovina. Prvi naj bi se dovoljenje izteklo konec maja prihodnje leto, drugi pa naj bi poteklo že konec novembra letos. 

Na kakšne načine bi lahko sami poskrbeli za komunalno blato?

Problematika je pereča in zadeva vso Slovenijo. V bazenih čistilnih naprav in zabojnikih že prihaja do kopičenja blata, je za portal sobotainfo.com pojasnil direktor Aquasystems Leon Lozar, ki upravlja čistilno napravo Maribor. Blokada izvoza blata lahko ustavi delovanje čistilnih naprav, komunale pa velikih količin blata ne morejo shranjevati zaradi nevarnosti širjenja smradu. Ker blato vsebuje preveč težkih kovin, se ga lahko samo manjši del (približno desetino) odlaga na kmetijske površine, je za MMC pojasnil vrhniški župan Daniel Cukjati. Direktor vrhniške komunale Mirko Antolović je za omenjeni medij predstavil eno od možnih rešitev: izsuševanje blata po naravni poti na trstičnih poljih. Pri tem naj ne bi nastajal smrad in po njegovih besedah se izvaja ta praksa v tujini tudi ob rekreacijskih poteh.

Med potencialnimi rešitvami, ki se omenjajo, je tudi sežigalnica komunalnih odpadkov. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morali rešitev najti v energetski izrabi komunalnega blata, rešitev pa vsekakor ni, da bi ta odpadek izvažali čim dlje v tujino. Pomanjkanje slovenske strategije bo imelo ob madžarski blokadi za posledico neizogibno zvišanje položnic pri končnem uporabniku, saj je pričakovati, da se bodo upravljavcem čistilnih naprav povišali stroški.

Centralna čistilna naprava Koper

V Kopru letno pridelajo do 6000 ton blata

Centralna čistilna naprava (CČN) Koper ima kapaciteto 84.000 PE (1 PE je onesnaženje, ki ga dnevno povzroči ena oseba) z mehansko, biološko in terciarno stopnjo čiščenja. Kot pojasnjujejo na Marjetici Koper, nanjo gravitirajo vse štiri občine slovenske Istre. Pri čiščenju odpadnih vod nastane letno od 5000 do 6000 ton strojno zgoščenega blata z okrog 22 odstotki suhe snovi. Zgoščeno blato se s spiralnimi transporterji odvaja v kontejnerje, ki jih Marjetica Koper oddaja pooblaščenemu prevzemniku Saubermacher Slovenija. Za prevzem in odstranjevanje blata iz CČN Koper imajo sklenjeno triletno pogodbo, ki velja še dve leti, so sporočili iz koprskega komunalnega podjetja.

Na vprašanje, kako so pripravljeni na madžarsko blokado, so odgovorili: "Kolikor smo seznanjeni, napovedana madžarska blokada uvoza komunalnega blata še ni udejstvovana. Seveda pa spremljamo, kaj se dogaja na tem področju, saj lahko takšni zasuki odločujoče vplivajo na ceno odvoza in deponiranja. Žalosti nas, da naše državne inštitucije ne najdejo sprejemljivih rešitev za omenjeno situacijo, pa tudi za težave z različnimi frakcijami odpadkov (komunalna embalaža, mešani komunalni odpadki), ter v končni fazi potencialno prelagajo naraščajoče stroške na končne uporabnike – občane," so zapisali v koprski Marjetici.

Kot nam je zagotovil Alfred Draščić, direktor Marjetice Koper, so strokovne službe v zadnjih mesecih proaktivno pričele iskati nove modele in načine obdelave komunalnega blata, da bi bili pripravljeni v primeru večjih sprememb na trgu njegovega odvoza. "Proučujemo različne idejne projekte ter jih poizkušamo ovrednotiti in umestiti v interne projekcije obratovanja podjetja," so še dodali.