Pravico do regresa delavec po zakonu o delovnih razmerjih pridobi s pravico do letnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa.

Po zakonu o delovnih razmerjih se mora regres delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Določeno pa je tudi, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, a na vsak način do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima pravico le do sorazmernega dela dopusta in posledično sorazmernega dela regresa. Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v prvi polovici leta, sorazmeren del regresa dolžan plačati do 1. julija, preostali del pa do konca tekočega koledarskega leta oz. do prenehanja delovnega razmerja. Roka za plačilo regresa v primeru, da se delavec zaposli po 1. juliju, pa zakon ne določa, izoblikovala se je zgolj sodna praksa, da je treba regres izplačati do konca tekočega koledarskega leta.

Največ kršitev je v zasebnem sektorju

Kot so nam razložili na Inšpektoratu za delo, so kršitve v zvezi z institutom plačila za delo še vedno najpogosteje ugotovljene na področju delovnih razmerij s strani delodajalcev v zasebnem sektorju.

V celotni Sloveniji so v lanskem letu ugotovili 4.720 kršitev glede instituta plačila za delo, po vseh petih odstavkih 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa je bilo lani 2.603 kršitev. V letošnjem letu je bilo ugotovljenih 5.208 kršitev, skupno po vseh odstavkih pa 3.464.

Konkretno na prostoru Območne enote (OE) Koper-Postojna-Nova Gorica so v lanskem letu zabeležili 538 kršitev glede instituta plačila za delo, skupno pa so ugotovili 231 kršitev po vseh petih odstavkih 131. člena ZDR-1.

V letošnjem letu je bilo na tem območju 608 kršitev, po vseh petih odstavkih 131. člena pa 410. Podatki za letošnje leto so začasni in veljajo do 3. novembra letos, torej ne gre za končne ugotovitve, saj uvedeni postopki še potekajo, so nam ob tem pojasnili.

Zanimalo nas je tudi, ali katera izmed občin na Primorskem še posebej izstopa po številu kršitev, a kot so nas obvestili na inšpektoratu, teh podatkov posebej po občinah nimajo.

Na Primorskem največ kršitev v gradbeništvu, gostinstvu in trgovinah

So pa nam odgovorili, da so inšpektorji v lanskem letu na prostoru OE Koper-Postojna-Nova Gorica največ kršitev glede izplačila regresa ugotovili v dejavnosti gradbeništva, gostinstva in trgovine. Te dejavnosti so tudi sicer med tistim, v katerih inšpektorat ugotavlja največ kršitev vsako leto.

Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić pa je nedavno za STA povedal, da inšpektor tudi tedaj, ko zazna kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih, "ne more izterjati neizplačanih denarnih terjatev", tako da lahko delavec poplačilo uveljavlja le neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Delavec lahko v sodnem postopku uveljavlja tudi zakonite zamudne obresti. Ne glede na to, da inšpektorji ne morejo odrediti izplačila regresa, pa delodajalci po njihovem obisku regres običajno poplačajo, kažejo izkušnje inšpektorata s terena.