Milan Krek

Kot je pojasnil Krek, se podatki o umrljivosti med tistimi, pri katerih so pred smrtjo potrdili okužbo z novim koronavirusom, po državah zbirajo različno. Zaradi nestandardizirane metodologije pa so le delno primerljivi. "Ne priporoča se neposrednega primerjanja podatkov o umrljivosti, enotna klasifikacija se v svetu šele vzpostavlja," je povedal na današnji vladni novinarski konferenci.

V Sloveniji se, tako Krek, zbiranje podatkov vodi po dveh poteh. Ministrstvo za zdravje vsako jutro zbere podatke o številu umrlih oseb, pri katerih je bila potrjena okužba, v bolnišnicah in domovih za starejše občane (DSO). NIJZ pa podatke zbira s križanjem baz pozitivnih na koronavirus in vseh umrlih prek mrliških listov in prek dokumenta o smrti zaradi nalezljivih bolezni.

"Ta postopek zahteva več časa, zato ne moremo poročati o umrlih za posamezen dan, ampak na daljše obdobje. Ob letu se baza umrlih ponovno pregleda in določi dokončno število umrlih, pri katerih so potrdili okužbo," je povedal Krek.

Po podatkih NIJZ je v preteklem letu umrlo 2891 oseb, pri katerih so potrdili okužbo. 1682 smrti so zabeležili med stanovalci DSO, kar predstavlja 58 odstotkov smrti. 1209 oseb oziroma 42 odstotkov smrti pa so zabeležili med ostalo populacijo, je navedel Krek. "Zaradi covida-19 je umrl vsak 10 oskrbovanec v DSO," je povzel Krek in dodal, da je umrlo 15 odstotkov oskrbovancev DSO, ki so se okužili.

Za primerjavo je sicer Krek navedel, da je bilo po ocenah v Italiji med vsemi umrlimi 35 odstotkov oskrbovancev DSO. Ocenil je, da če okužbe ne bi vdrle v DSO, bi imeli v Sloveniji okoli 1200 smrti manj.

Največ smrti med tistimi, pri katerih so potrdili okužbo s koronavirusom, so zabeležili v osrednjeslovenski regiji. To je po Krekovih besedah mogoče pripisati dejstvu, da ima ta regija največ prebivalcev. V osrednjeslovenski regiji so zabeležili 603 smrti, v podravski 510, v savinjski 320, v pomurski 306 in v gorenjski 269. V jugovzhodni regiji so zabeležili 220 smrti, v goriški 154, v koroški 146 in v posavski 110. V obalno-kraški regiji sta umrli 102 osebi, pri katerih so potrdili okužbo, v primorsko-notranjski je umrlo 72 oseb, v zasavski pa 55, kažejo podatki NIJZ.

Glede na število prebivalcev pa je najvišja smrtnost v pomurski regiji. Na 100.000 prebivalcev je namreč v Pomurju umrlo 268 oseb, pri katerih so potrdili okužbo. Sledita ji koroška (206) in podravska regija (156). "Tudi tukaj velja, da tam, kjer je revščina in kjer je manj možnosti razvoja, so tudi smrti bolj pogoste, pogostejše pa so tudi predčasne smrti," je povedal Krek.

Največ smrti so zabeležili v starostni skupini nad 85 let. V tej starostni skupini so zabeležili 50,19 odstotka vseh smrti pri osebah, pri katerih so potrdili okužbo. V starostni skupini od 75 do 84 so zabeležili 33,03 odstotka smrti, v starostni skupini od 65 do 74 pa 12,21 odstotka smrti. V starostni skupini od 55 do 64 pa 3,25 odstotka. Med mlajšimi od 55 let so zabeležili 1,31 odstotka vseh smrti.

V letu 2020 so v Sloveniji zabeležili 3153 presežnih smrtnih primerov. 2020 je bilo namreč zabeleženih 24.265 smrti, leto prej pa 21.112, presežna vrednost pa predstavlja razliko med tema številkama. V lanskem letu je bilo največ presežnih smrti v jesenskih mesecih, je navedel Krek.

Glede na povprečje v zadnjih petih letih je bilo v lanskem letu 3821 presežnih smrti. To je 930 smrti več, kot pa je bilo lani zabeleženih smrti oseb, pri katerih je bila potrjena okužba s koronavirusom. Če primerjamo zgolj leti 2019 in 2020, pa je bilo število presežnih smrti večje od števila umrlih s potrjeno okužbo s covidom za 262. "Presežne smrti imamo tudi v diagnozah in boleznih, ki niso neposredno povezane s covidom-19," je dejal Krek.

Delež umrlih med vsemi okuženimi s koronavirusom je 8. januarja znašal 2,2 odstotka, je povedal Krek.

Krek je poudaril, da so številne smrti med starejšimi posledica tega, da se je v zadnjih letih premalo vlagalo v področje starejših. Med drugim je navedel preslabo nagrajevanje in izobraževanje zaposlenih v DSO ter razvijanje programov negovalnih bolnišnic kar v domovih. "Covid-19 je razkril vse slabosti sistema," je dejal. Navedel je, da se je v minulem letu sprejelo vrsto ukrepov, ki izboljšujejo delovanje domov v epidemiji, organizacijo domov, kadrovsko sliko v domovih in opremljenost domov.