"Za kmetijska zemljišča, ki se jih v posegu zasede, je potrebno poiskati nadomestna zemljišča. Na zavodu za gozdove so nam v zaledju Izole dali na izbiro pet območij, 256 hektarjev zemljišč, ki so poraščena z gozdom in so po planski rabi lahko gozd ali kmetijska zemljišča oziroma so kmetijska zemljišča v zaraščanju," je na današnji tiskovni konferenci Občine Izola povedala Marina Pintar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Pedološka analiza zemljišč na območju Lonzan je pokazala, da so tla globoka in zelo kakovostna, humusna plast je na celotnem območju globoka od 25 do 35 cm. Zgoraj so mineralna tla, vse pa stoji na flišu. Analiza tal na območjih, ki so potencialna za nadomeščanje, je pokazala, da je humusna plast nekoliko nižja, do 20 cm, odvisno, ali gre za gozd ali so bila že prej tam kmetijska zemljišča.

Pintar: Za hektar iz ravnine moramo urediti 1,6 hektarja na nadomestnem zemljišču

Kvaliteta tal na območju Lonzan je po biotehniški lestvici (od 1 do 100) od 60 do 90, na zemljiščih potencialnih za nadomeščanje pa okoli 60 do 70 ali manj. "Za en hektar iz ravnine moramo zato urediti 1,6 hektarja na nadomestnem zemljišču," pojasnjuje njihove izračune Pintarjeva. Na nadomestnih območjih so iskali predvsem zemljišča, ki so v lasti države oziroma sklada kmetijskih zemljišč in takšna, ki so podaljški že obdelanih zemljišč – oljčnikov in vinogradov.

"Od 256 hektarjev se je zato izkazalo, da iščemo samo še 11,5 hektarja nadomestnih zemljišč," razlaga Pintarjeva, pri izboru katere so na koncu upoštevali tudi bližino.

Leon Ravnikar je na tiskovni konferenci sodeloval preko videa.

Ravnikar: Kmetijska zemljišča so zelo pomembna

Da je občina tista, ki ima pristojnost načrtovanja svojega prostora, poudarja Leon Ravnikar, vodja Sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: "Ali nam je to všeč, ali ne, tako v Sloveniji pač je."

Kmetijskih zemljišč je v primerjavi z ostalimi članicami EU v Sloveniji malo, a zavedati se moramo, da so zelo pomembna, je izpostavil Ravnikar. Zato so pri oblikovanju prostorskih planov zelo zahtevni. "Pretvarjati se, da posegov na kmetijska zemljišča ne bo, je malce iluzorno. Da bi obdržali dinamiko, občinam svetujemo različne ukrepe," pravi Ravnikar in značilen ukrep je tudi vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.

V Sloveniji je zaraščanje kmetijskih zemljišč problem, čeprav se največ zaraščajo slabša zemljišča, a tudi dobra. Država to poskuša reševati z javnimi razpisi in zadnji spodbuden podatek je, da se bo v Sloveniji ponovno usposobilo približno 200 hektarjev opuščenih površin.

Matej Zaro

Zaro: Navoz prsti ogromno pripomore in prihrani kmetovalcu veliko dela

"Gradbeno dovoljenje se pridobi šele, ko pedolog izda odločbo, da je vzpostavljeno stanje, ki je adekvatno stanju v poslovni coni. Gre za 11 hektarjev, ki so nekoč že bile terase, na območjih, kjer so danes vinogradi," je za primer Izole povedal Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine na občini.

Izolski vinar Matej Zaro je pred leti podedoval družinsko kmetijo. Obdeluje 30 hektarjev površin, večina jih je v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in več kot polovica je teras z naklonom tudi do 40 stopinj. "To so bila zemljišča, ki so bila opuščena oziroma gozd, ki mu je bila spremenjena namembnost," opisuje Izolan.

Iniciativo, da se navozi na ta območja zgornja rodovitna prst, kakršna je v ravninskem delu, pozdravlja. "To ogromno pripomore in prihrani kmetovalcu veliko dela. Mi te možnosti zaradi nedostopnosti terena nismo imeli. Kar se tiče vrednotenja in priprave, logistike, gnojenja … vrednotimo po grobih ocenah zemljišča na 20 do 30 tisoč evrov po hektarju. Dovoz prsti je standardna praksa tako doma kot v tujini," pravi Zaro in dodaja, da na koncu trg sam pove, kakšna je kvaliteta izdelka.

Območje nadomestnih zemljišč pod Kortami in na območju Grbci je danes gozd, v OPN pa spremenjeno v kmetijsko zemljišče. Vsa zemljišča, tudi teh sedem hektarjev na območju, kjer bo zgrajena poslovna cona, so v lasti države.

Koliko bo tovornjakov?

Na vprašanje, ali bodo na hrib oziroma v zaledje res odpeljali 1000 tovornjakov zemlje, Ravnikarjeva pojasnjuje, da so v študiji predvideli najslabši možen scenarij. Natančnega ali vsaj približnega "števila tovornjakov" pa kljub vsemu danes niso mogli napovedati oziroma predvideti.

Po navedbah izolskega župana Danila Markočiča je občina pridobila 27 soglasij oziroma vsa potrebna soglasja. Novinarsko konferenco si lahko v celoti ogledate na spodnjem videoposnetku.