Uprizoritev Prekleti kadilci je označena kot gledališki koncert, ker se na eni strani spogleduje s koncertno formo in na drugi ohranja tipično gledališke elemente. Glasba prehaja v gledališke prizore in obratno. Pri tem pa se razmišljanje o kajenju in kadilski problematiki nenehno prepleta z utrinki iz življenja in dela naše prve dame nikotina Svetlane Makarovič. Svetlana, ta iskrena in brezkompromisna lučenoska, s svojim delom vedno znova zadene v osrčje problemov sodobne družbe. Neizprosno razgalja dvoličnost, zahrbtnost, povzpetništvo in samoljubje. Njena beseda je kot nabrušen nož, oster in precizen tudi takrat, kadar govori o lepem, dobrem, nežnem in o ljubljenem.

V kratki satirični knjižici Prekleti kadilci skozi genezo kadilskega rodu obračuna z nasprotniki kajenja. Z bridkim humorjem se sprehodi skozi svetovno tobačno zgodovino in tako naslika hudomušen mozaik kadilske problematike. Začne prav ob stvarjenju sveta, se sprehodi mimo ambicioznega Krištofa Kolumba, ki je prinesel tobačno zlo v Evropo, nadaljuje z nikotinsko evforijo dvajsetega stoletja in se ustavi šele pri temnih, zastekljenih kadilnicah našega časa. Ob tem ji uspe z različnih zornih kotov osvetliti vse bolj perečo problematiko nestrpnosti.

Nestrpnosti, ki je venomer usmerjena v kakšno družbeno skupino in se nad njo v končni fazi tudi manifestira. Nestrpnost do kadilcev pa lahko v nekem trenutku postane metafora za vsakršno nestrpnost, ki se pojavlja v naši družbi. To je nestrpnost, ki zlahka dobi krila in preraste v sovraštvo. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali naj ta občutja v družbi zatiramo ali priznavamo. Negativna čustva so ravno tako del našega celostnega psihološkega sveta. Mogoče bi jih bilo veliko bolje prepoznati in izraziti, kot pa zatirati? Makarovičeva je v svojem prepričanju neizprosno jasna, 'kdor ne zna sovražiti, tudi ljubiti ne zna'.

Naslov Prekleti kadilci lahko interpretiramo na dva načina – kot psovanje kadilcev, ki naj bodo prekleti in 'naj že en­krat zginejo tja, od koder so prišli', ali iz perspektive tiste­ga, ki je zatiran, preganjan in zasmehovan, v našem pri­meru kadilcev, ki se brezupni situaciji lahko samo vdajo. V trenutku, ko kadilci postanejo obešenjaška druščina in se brezupni situaciji zoperstavijo s pretiranim poistovete­njem, se rodi satirični esej Makarovičeve, ki je bil osnovno izhodišče za uprizoritev gledališkega koncerta.

Avtorica z najobsežnejšo slovensko bibliografijo, ki je zavrnila Prešernovo nagrado

Svetlana Makarovič, ki je 1. januarja letos praznovala 80 let, ima z več kot 300 knjižnimi naslovi eno najobsežnejših slovenskih bibliografij. Je avtorica nekaterih najlepših pravljic, pesnica tragičnih baladnih tonov, šansonjerka, v zadnjih letih piska haikujev in predvsem umetnica, ki je zmeraj na strani nemočnih, se zna postaviti za manjšine ter ostro kritizira družbene in politične razmere.

Rodila se je v Mariboru, se izučila za vzgojiteljico, diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter nekaj časa igrala v ljubljanskem mestnem gledališču in nato v Drami. Prvo pesniško zbirko Somrak je izdala leta 1964, sledilo je 16 zbirk. Leta 2002 je v samozaložbi, v nakladi 100 izvodov izdala antologijo svojih najboljših pesmi Samost. Prodanih je bila tretjina, preostale so shranili kot dediščino, iz katere naj bi se po Svetlanini smrti financiral azil za živali v Mariboru. Pisala je radijske in lutkovne igre za otroke ter drame za odrasle. Največkrat odigrana je bila gledališka igra Sapramiška, ki jo uprizarjajo od leta 1986.

Leta 1997 se je uradno upokojila in leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado.

Lani in leta 2017 je nekatere razburila s koncertom Nosil bom rdečo zvezdo, ki sta mu nasprotovala Inštitut za domoljubne vrednote in Društvo Moris. Kot je dejala Svetlana, je rdeča zvezda zanjo simbol svobode, združevanja in upora, ne pa totalitarizma.

Več informacij o predstavi

Predstava je za abonma in izven. Cena vstopnice je 16 evrov, za upokojence in študente 14 evrov. Več podatkov o predstavi najdete na spletni strani Avditorija Portorož.