Kot je povedal poveljnik piranske civilne zaščite Robert Zirnstein, je sicer poplavilo nižje predele Pirana, kjer so prebivalci tega pojava že vajeni, ni pa bilo nevarnosti za življenje ali premoženje ljudi niti niso bili potrebni kakšni posebni ukrepi. Na roko jim je šla tudi skoraj popolna odsotnost vetra. Zirnstein je ob tem zopet pozval domačine, naj bodo pozorni in pravočasno umaknejo svoja vozila iz središča mesta, saj naj bi v petek med 5. in 8. uro zopet poplavljalo nižje ležeče predele Pirana.

Sicer pa v piranski civilni zaščiti skupaj s pripadniki Rdečega križa obiskujejo najbolj prizadeta območja minulih poplav in ponujajo pomoč tistim, ki bi jo potrebovali. Danes bodo nadaljevali popis škode. Na območju Sečovelj, ki so bile najbolj prizadete zaradi poplavljanja, pa bodo med drugim preučili možnost poglobitve jaškov in odtokov, da bi voda lahko lažje odtekala.

V Kopru danes niso imeli težav z visokim morjem

V Kopru danes niso imeli težav z visokim morjem, zato pa se še ukvarjajo z odpravljanjem posledic poplavljanj vodotokov in zemeljskih plazov, je navedel vodja oddelka za zaščito in reševanje na koprski občini Igor Rakar.

16 stanovalcev, ki so jih v sredo zaradi plazenja razmočene zemljine evakuirali iz bloka na Markovcu, so še vedno nameščeni pri sorodnikih oziroma v hotelu. Rakar pričakuje, da bi se po optimalnem scenariju ljudje na svoje domove lahko vrnili v petek popoldne oz. proti večeru, vendar bo to odvisno tudi od vremena. Za izvedbo sanacije, ki bi zagotovila varnost stanovalcev, mora biti teren dovolj izsušen oz. mora voda odteči iz zemljine, zato bodo morali videti, koliko bo še novih padavin. Dolgoročno pa bo treba izvesti trajno sanacijo, s katero bodo preprečili, da bi se zdrsi zemljine ponovili, je še dodal Rakar.

Težave so v sredo po Sloveniji povzročale tudi poplave, predvsem na območju slovenske Istre. Skupno je center za obveščanje prejel obvestila o kar 71 dogodkih, od tega 67 na območju slovenske Istre, težave pa so bile tudi na območjih Novega mesta, Bleda in Dravograda.

Za sanacijo posledic so aktivirali gasilce iz skupno 15 gasilskih enot, od tega ene poklicne in 14 prostovoljnih. Gasilci in druge službe so imeli največ dela s črpanjem meteorne vode iz objektov, nameščanjem protipoplavnih vreč, sanacijo zemeljskih plazov, odstranjevanjem podrtih dreves, ki so padla zaradi razmočenega terena.