Istrski ovčji sir se lahko izdeluje le na območju slovenske in hrvaške Istre, vključno s kvarnerskimi otoki. Za izdelavo se uporablja surovo ali pasterizirano mleko ovc, ki so bile vzrejene izključno na tem predpisanem zemljepisnem območju.

Ovce se morajo za pridobitev zaščite krmiti s pašo na pašnikih, z možnostjo dokrmljevanja s posušeno lucerno, senom in žiti, kot so grobo mleta zrna koruze, ječmen, oves. Posebne lastnosti in kakovosti istrskega ovčjega sira so rezultat na pol ekstenzivnega načina vzreje ovc, sestave mleka avtohtone pasme istrska pramenka/istarska ovca ter dolge tradicije in umetnosti proizvodnje ovčjega sira na omenjenem obmorskem območju Slovenije in Hrvaške.

Istrski ovčji sir/istarski ovčji sir bo tako po potrditvi eden od več zaščitenih izdelkov v EU, za katerega zaščito sta skupaj zaprosili Slovenija in Hrvaška. Sosedi sta do zdaj pri Evropski komisiji zaščitili dva skupna izdelka. To sta istrski pršut/istarski pršut z zaščiteno označbo porekla in oljčno olje Istra, prav tako z zaščiteno označbo porekla. Obenem bosta Slovenija in Hrvaška v Bruselj poslali vlogo za skupno zaščito istrskega medu/istarskog meda.

Na kmetijskem ministrstvu pa so prejeli tudi vlogo za spremembo potrjene specifikacije za meso z označbo izbrana kakovost, država pridelave in predelave Slovenija. Skupno vlogo sta na ministrstvo vložila Gospodarsko interesno združenje mesne industrije Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Predlagane spremembe specifikacije se nanašajo predvsem na dodatna pojasnila v zvezi z označevanjem drobovine, določitev izjem za teleta do starosti šestih mesecev in na premik živali na pašo.