Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, policija potrebuje pomoč pomožnih policistov zaradi nemotenega opravljanja svojih nalog zaradi nadomestitve večje odsotnosti aktivnih policistov, ki jih pripisujejo bolniškim odsotnostim, dopustom in sklicem posebne policijske enote. Razlog za potrebo po pomoči pomožnih policistov pa so tudi varnostni pojavi, "ki terjajo vključitev večjega števila policistov zaradi zavarovanja državne meje".

Spomnili so, da je Slovenija zaradi trenutnih svetovnih varnostnih razmer 18. oktobra dvignila oceno ogroženosti na srednjo stopnjo, 21. oktobra pa začasno ponovno uvedla nadzor na svojih notranjih mejah. "Zaradi zunanjevarnostnih dogodkov in razmer se pričakuje povečana delovna obveznost večjega števila policistov. Ob upoštevanju trenutnih razmer bo policija brez pomoči pomožnih policistov kadrovsko težko realizirala vse ostale naloge," so navedli.

Pomožni policisti sodelujejo pri obvladovanju nezakonitih migracij, pri varovanju ogroženih oseb, varovanju športnih in javnih prireditev in shodov pojasnjujejo v sporočilu.

V mnenju o predlogu priporočila za ustavitev nezakonitih migracij, ki ga je DZ poslal vladi, ta sicer pojasnjuje, da policija v okviru začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Slovenije s Hrvaško in Madžarsko zagotavlja okrepljeno prisotnost na kritičnih mejnih odsekih, povezanih z migracijskimi tokovi in čezmejno kriminaliteto.

"Policija pri tem sodeluje z lokalnim prebivalstvom, predstavniki lokalnih skupnosti in izvaja tudi skupne oblike dela s hrvaško policijo za zagotavljanje varnosti in preprečevanje nedovoljenih prehodov meje. Prav tako policija pri izvajanju svojih nalog sprejema ustrezne kadrovske ukrepe za zagotavljanje zadostnega in primernega števila policistov in pomožnih policistov na najbolj obremenjenih območjih," so zapisali.

Sicer pa vlada prek pristojnih služb spremlja in analizira stanje varnosti v Sloveniji, širši regiji in svetu ter pripravlja ukrepe za zagotavljanje preprečevanja čezmejne kriminalitete in nedovoljenih migracij. "Vlada se zaveda, da za normalno delovanje schengenskega območja potrebujemo dobro varovane zunanje meje. Zato smo tudi Hrvaško večkrat pozvali k dodatni okrepitvi nadzora na zunanji schengenski meji oziroma zunanji meji Evropske unije, tudi z enotami Frontex, saj bi to nenazadnje prispevalo k zmanjšanju sekundarnih migracij in nedovoljenih vstopov v Slovenijo," so navedli v mnenju, pod katerega se podpisuje notranje ministrstvo.

Na vladnem odboru je vlada sicer sprejela tudi sklep, da se v veljavni načrt razvojnih programov 2023-2026 uvrsti projekt specialne opreme za kriminalistično policijo. Gre za zamenjavo jedrnega dela sistema za nadzor elektronskih komunikacij, ki vključuje zamenjavo strojne in programske opreme ter perifernih enot.

"Projekt predstavlja zelo pomemben element za zagotovitev uspešnega boja proti predvsem najhujšim oblikam kriminala," so ob tem pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Spomnili so, da je bil obstoječ sistem za nadzor elektronskih komunikacij vzpostavljen leta 2001, nazadnje pa celovito nadgrajen v letu 2016, a se mora zaradi tehnološkega razvoja na področju elektronskih komunikacij pogosto prilagajati oziroma dopolnjevati.

V letu 2022 so s proizvajalcem sistema ponovno podpisali dveletno pogodbo o vzdrževanju sistema, ki se izteče 31. maja 2024, po tem datumu pa proizvajalec ne bo več zagotavljal vzdrževanja za obstoječi sistem. Zato je nujna zamenjava celotnega jedrnega dela sistema. Projekt se bo izvajal do 31. decembra 2024, skupna vrednost projekta znaša 3,3 milijona evrov.