"V program se lahko vključijo določene generacije otrok - vrtčevski otroci, šolarji četrtih in osmih razredov osnovnih šol ter dijaki tretjih letnikov srednje šole," je dejala.

Program ne ponuja zgolj ogledov filmov, kot je Rdeči balon in Bela griva: divji konj, saj snovalci programa načrtujejo filmsko doživetje - uvod v film, projekcijo ter pogovor o filmu po projekciji. V sklopu enoletnega programa, za katerega si bodo prizadevali, da ga vzpostavijo trajno, bodo izobraževalnim ustanovam ponudili tudi pedagoška gradiva.

S projektom želijo prenesti pozitivne izkušnje filmsko-vzgojnega programa Kinobalon na celotno art kino mrežo in s tem otrokom in mladim povečati dostop do kakovostnega filma po vseh regijah Slovenije. "Eden izmed poudarkov je prav regijska razpršenost," je še poudarila Jurančičeva.

"Žal je projekt časovno zelo omejen, a zastavljen je bil z mislijo na dolgoročno izvajanje. Želimo oblikovati pogoje, ki bi omogočali dolgoročnejši razvoj filmske vzgoje prav z usposabljanjem novih regijskih filmskovzgojnih delavcev, ki bodo s pridobljenim znanjem tudi po koncu projekta predstavljali most med kinematografi in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami," je pojasnila Jurančičeva.

Poleg nje pri projektu, ki so ga zasnovali v sklopu razpisa Karierne perspektive II, sodelujejo še koordinatorka za animirani film Andreja Goetz ter regijske koordinatorke Petra Gajžler, Ana Peršič, Tjaša Selič in Marina Katalenić.

V sklopu strokovnega programa na 17. festivalu slovenskega filma je danes potekala tudi okrogla miza z naslovom Visokošolsko izobraževanje na področju filma in avdiovizualne (AV) dejavnosti v Sloveniji, ki jo je moderiral dekan AGRFT Miran Zupanič.

Kot je za STA pojasnil pred pogovorom, je glavna poanta okrogle mize, da se prvič na skupnem mestu sestanejo predstavniki večine univerzitetnih ustanov, ki izobražujejo za poklice na AV področju.

"V nadaljevanju bomo premišljevali, katere so tiste skupne povezovalne točke, v katerih bi lahko ustanove sodelovale. Na podlagi tega bomo ugotavljali tudi, kakšna je pripravljenost oblikovalcev visokošolske in tudi kulturne politike, ko gre za urejanje sistemskih vprašanj na tem področju," je dejal Zupanič.

Po njegovem mnenju namreč visokošolska politika ne identificira in ne prepoznava posebnosti izobraževanja za visokošolske umetniške poklice. "Pravzaprav je odgovornost za to področje v veliki meri prepuščena učiteljem samim in strokovnim okoljem, ki se zavedajo pomena ustrezno izobraženih kadrov," je dejal in dodal, da je to področje v nekakšnem samorastniškem položaju.