Kot je ob današnjem dogodku spomnila podpredsednica RKS Silva Duh, začetek Rdečega križa pri nas predstavlja ustanovitev Društva gospa za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in njihovim otrokom leta 1866, ki se je leta 1879 preimenovala v Žensko pomožno društvo rdečega križa za Kranjsko.

Pri tem "skrb za zdravje zavzema osrednje mesto pri izvajanju humanitarnega poslanstva pri RKS", je poudarila Duhova. Ob tem je opozorila na aktualne probleme, ki so se pokazali v času pandemije covida-19, od povečanja razslojevanja in marginalizacije, do revščine, poslabšanja stanja na področju duševnega zdravja, dostopa do strokovne pomoči ter preobremenjenosti zaposlenih in prostovoljcev v zdravstvu.

V leto 1956 pa segajo začetki zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču, ki je po besedah Duhove "postal sodoben center zdravja za otroke, mladostnike družine in starejše".

Generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin je dodala, da mladinsko zdravilišče in letovišče že 65 let piše srečne zgodbe. Zdravilišče in letovišče "je naš biser in bo tako tudi ostalo".

Mladinsko zdravilišče in letovišče je registrirano zdravilišče za obolenja dihal, kože in po poškodbah, kjer skrbijo za zdravje otrok in drugih ranljivih skupin, je navedla vodja zdravilišča Ana Žerjal.

Poleg tega s pomočjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije organizirajo številna zdravstvena letovanja otrok, na Debeli rtič pa prihajajo na letovanja tudi deprivilegirani otroci, poleg tega pa več kot 120 šol in vrtcev prihaja k njim na večdnevne šole v naravi.

V času epidemije niso smeli sprejemati otrok, a zato niso bili nič manj dejavni. Tako so po navedbah Žerjalove posadili 27 novih dreves in označili tipične rastline v zdraviliškem parku in izdelali novo biološko pot. Nastal je tudi zdraviliški herbarij, iz lesenih naplavin, ki jih je ob neurju prineslo morje, pa so ustvarili leseno formo vivo. Poleg tega so uredili vrt zelišč, postavili hiške za živali ter pripravili brošuro o zdraviliškem parku.

Ob današnjem dogodku so posadili tudi drevo ginko - donacijo Hortikulture Sežana. Kot je pojasnil predstavnik Hortikulture Robert Rogič, gre za drevo upanja. Je tudi simbol trajnosti, saj je preživel tudi gorje atomske bombe.