Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, bi do volitev lahko prišlo s samorazpustitvijo parlamenta, za kar naj bi se po sredinem glasovanju o zaupnici vladi že oblikovala potrebna ustavna večina 120 od skupno 200 poslancev.

Za predčasne volitve že ves čas od izbruha politične krize v sredini junija navijajo levosredinski socialdemokrati (ČSSD) in levi komunisti (KSČM). V sredo zvečer je podporo temu koraku napovedala še liberalno-konservativna stranka TOP 09 nekdanjega zunanjega ministra Karla Schwarzenberga, in sicer zato, da ustavijo "avtokratske apetite" predsednika države Miloša Zemana.

Skupaj imajo ČSSD, KSČM in TOP 09 v 200-članskem spodnjem domu parlamenta 122 poslancev. Poleg tega je tudi vodja manjše stranke Lidem Karolina Paeke izrazila osebno pripravljenost podpreti predlog za razpustitev parlamenta, poroča APA.

Konservativna Demokratska državljanska stranka (ODS) prejšnjega premiera Petra Nečasa, najmočnejša stranka v parlamentu v Pragi, se glede predčasnih volitev še ni povsem jasno izrekla, je pa začasni vodja stranke Martin Kuba ocenil, da to je eden od možnih izhodov iz sedanje slepe ulice. Tudi predsednica parlamenta iz vrst ODS Miroslava Nemcova je v sredo nakazala, da bi stranka lahko podprla izvedbo predčasnih volitev.

Stranke ODS, TOP 09 in Lidem, ki so skupaj oblikovale prejšnjo desnosredinsko vladajočo koalicijo na Češkem in imajo skupaj večino v parlamentu, so sicer doslej zahtevale oblikovanje nove desnosredinske vlade. Predčasne volitve jim ne dišijo preveč, saj jim v javnomnenjskih raziskavah trenutno bolj slabo kaže. Te namreč v primeru volitev napovedujejo jasno zmago ČSSD.

Češke stranke bodo predvidoma še danes razpravljale o morebitnem sklicu izredne seje parlamenta, na kateri bi nato odločali o razpustitvi parlamenta. Kot eden od možnih terminov za volitve se medtem že omenja konec oktobra. Predsednik države je namreč volitve po ustavi dolžan sklicati, tako da so izvedene v največ 60 dneh po razpustitvi parlamenta. Redne volitve bi sicer verjetno potekale maja prihodnje leto.

Češki parlament je v sredo zvečer julija imenovani vladi Jirija Rusnoka - ta se predstavlja kot tehnokratska, a je v njej vrsta nekdanjih tesnih sodelavcev levosredinskega Zemana - pričakovano izglasoval nezaupnico. Zaupnico je podprlo 93 poslancev iz levega tabora, 100 jih je bilo proti. Rusnok je rezultat glasovanja označil kot pošteni poraz.

Do glasovanja o zaupnici je prišlo, ker mora vlada v skladu z zakonodajo v mesecu dni po imenovanju prestati glasovanje o zaupnici v parlamentu, v nasprotnem primeru pade.

V skladu z ustavo mora vlada sedaj poslati odstop predsedniku države in Rusnok je zatrdil, da bo to storil brez oklevanja še ta teden. Medtem bo njegov kabinet opravljal tekoče posle - ali do imenovanja novega ali pa do volitev.

Zeman je dal sicer pred tem v svojem govoru v sredo poslancem jasno vedeti, da novega mandatarja ne namerava imenovati vsaj še nekaj tednov. Ustava mu namreč ne nalaga rokov, do kdaj mora to storiti, predsednik pa je dal jasno vedeti, da noče niti predčasnih volitev niti nove desnosredinske vlade.