Fotografija je simbolična.

Vodja dunajske univerzitetne klinike za kirurgijo in oddelka za torakalno kirurgijo Walter Klepetko je v nedeljo v pogovoru za APA ocenil, da je bil poseg za bolnico zelo nujen in hkrati zelo zapleten. "Z našega stališča ji gre sedaj odlično, doslej nismo imeli nobenih večjih težav. Počasi se prebuja. Vsi organi delujejo, vsi smo zelo zadovoljni. A pot, da jo bomo lahko odpustili iz bolnišnice, bo še zelo dolga," je še dejal Klepetko. Dodal je, da je najbolj kritična faza mimo, lahko pa se še marsikaj zgodi.

Na univerzitetnem kliničnem centru na Dunaju so doslej opravili več kot 2000 presaditev pljuč, tokrat pa prvič pri oboleli osebi s covidom-19. Bolnica po navedbah na Dunaju pred tem ni imela nobenih predhodnih obolenj. Okužbo z novim koronavirusom so pri njej potrdili pred osmimi tedni, do takrat pa je bila dobrega zdravja. Prav to naj bi pripomoglo k pozitivnemu poteku presaditve pljuč.

Bolnici se je kmalu po okužbi z novim koronavirusom zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je potrebovala umetno dihanje. "Položaj je bil brezupen. Pljuča so bila kot kamen, ničesar ni ostalo," je pojasnil Klepetko. 45-letnici so nato v celoti odpovedala pljuča, tako da je niso več mogli umetno predihavati in so jo pri življenju ohranjali samo še z zunajtelesno membransko oksigenacijo. "Dva, tri tedne je bila odvisna od zunajtelesne membranske oksigenacije," je še dejal Klepetko. Odločitev za presaditev so avstrijski zdravniki sprejeli, ker ni bilo nobenih možnosti, da bi pljuča lahko okrevala, ostali organi bolnice pa so delovali razmeroma dobro.

Teden pred posegom so bolnico s helikopterjem avstrijske vojske prepeljali iz Celovca na Dunaj. Nato so pri prvemu organu, ki je bil na voljo za presaditev, ugotovili, da njegova kvaliteta ni ustrezna. "V drugem primeru smo dobili lepa pljuča, ki smo jih lahko uporabili," je še dejal Klepetko. V obeh primerih sta organa prišla iz držav partneric, kar po besedah Klepetka kaže, kako pomembna je mednarodna mreža.