Po besedah Nasinega menedžerja Thomasa Zurbuchna gre za "monumentalni trenutek" in "izjemnem dosežek". "Ta mejnik nam ne bo dal le globljega vpogleda v nastanek Sonca in njegov vpliv na Sončev sistem, ampak nas bo vse, kar se naučimo o lastni zvezdi, naučilo tudi več o zvezdah v preostalem vesolju," je dejal Zurbuchen po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Prvi polet Nasine sonde Parker skozi Sončevo korono je trajal le nekaj ur, so pa načrtovani nadaljnji poleti.

Nasino sondo Parker so izstrelili avgusta 2018. Nekaj mesecev kasneje se je približala Soncu bolj kot katero koli vesoljsko plovilo do takrat. Sonda se je Soncu približala bližje kot 42,7 milijona kilometrov, s čimer je podrla rekord, ki ga je aprila 1976 postavila nemško-ameriška sonda Helios 2.

Nato se je Nasina sonda Parker se bolj približala Soncu in sedaj kroži okoli njega v velikih eliptičnih orbitah.

Sonda Parker je zaščitena s skoraj dvanajst centimetrov debelim karbonskim oklepom. Približno sedem ton težka sonda, ki je velika kot majhen avtomobil, bi morala zdržati več toplote in sevanja kot katero koli dosedanje vesoljsko plovilo.

Nasini raziskovalci upajo, da bo misija, ki naj bi trajala do leta 2025, zagotovila informacije o tem, zakaj je Sončeva korona velikokrat bolj vroča od same površine Sonca, s tem pa naj bi bolje razumeli delovanje zvezd. Ta spoznanja bi lahko v prihodnosti pripomogla k natančnejšim vremenskim napovedim.