Aretirana uslužbenka je sodelovala s tremi osebami z območja Ljubljane, ki so podatke nato posredovali članom kriminalnih združb, ki so jih policisti preiskovali. To naj bi počela iz koristoljubja. Poleg uslužbenke so včeraj aretirali še tri osebe in opravili hišne preiskave v njihovih stanovanjih.

Med drugim je bilo zasežene pet kilogramov konoplje in pištola znamke Beretta. Vse tri osebe so bile po zaslišanju izpuščene na prostost in bodo kazensko ovadene po redni poti.

Z njeno pomočjo naj bi zbežala člana kavaškega klana

Uslužbenka je podatke izdajala v štirih zadevah. Določenim osumljencem je zato uspelo še pravočasno pobegniti iz Slovenije. Po poročanju Večera naj bi šlo za uslužbenko Tanjo T., ki naj bi podatke izročala svojemu partnerju, ta pa naprej kriminalcem oziroma osumljencem. Prav z njeno pomočjo naj bi se letos poleti pravočasno umaknila pred aretacijo člana kavaškega klana Luka Arapovič in Blaž Kadivec.

Matjaž Jerkič pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na GPU je na današnji novinarski konferenci dejal, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) maja v okviru kriminalistične preiskave, ki se je nanašala na kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, zoper člane mednarodno organizirane kriminalne združbe izvedel več hišnih preiskav in zoper njih podal kazenske ovadbe. Ob tem je bil zaznan sum, da so imeli določeni člani podatke o načrtovanih aktivnostih kriminalistične policije.

Ti sumi so se julija potrdili. SDT je julija na upravo kriminalistične policije na GPU podalo naznanilo suma kaznivega dejanja zoper osebo, zaposleno na SDT, ki naj bi izdajala tajne podatke. S kriminalistično preiskavo so potem utemeljili sum, da je uslužbenka letos in lani izvršila več istovrstnih kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.

Jerkič: v takih primerih so ogroženi preiskovalci

Po besedah vodje SDT Darje Šlibar je predkazenski postopek v primeru izdaje tajnih podatkov usmerjal državni tožilec SDT. Do izdaje tajnih podatkov je po njenih besedah prišlo v štirih primerih, zaradi interesa preiskave pa ni mogla povedati več. Ni mogla povedati niti, koliko je osumljenka, ki je mlajša oseba, zaslužila. Opomnila pa je, da je koristoljubje lahko izkazano tudi na drug način, ne le v denarju.

Škoda zaradi navedenih kaznivih dejanj pa je po Jerkičevem mnenju nastala tudi zato, ker so določeni osumljenci v konkretni kriminalistični preiskavi zapustili območje Ljubljane in jih niso mogli prijeti. Poleg tega škoda v takih primerih nastaja tudi na drugačen način, saj so ogroženi preiskovalci, neposredni izvajalci prikritih preiskovalnih ukrepov in vsi tisti, ki sodelujejo pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj.

Šlibar: takih primerov ni mogoče preprečiti

Osumljenka je bila na SDT po besedah Šlibarjeve zaposlena dobrih pet let, njeno zadnje preverjanje pa je bilo izvedeno pred tremi leti. Šla je skozi vse potrebne korake preverjanja in bila deležna vseh ustreznih usposabljanj, je zagotovila. Čeprav imajo na SDT vzpostavljene varnostne in nadzorne mehanizme in izvajajo ustrezna varnostna preverjanja zaposlenih, ki rokujejo s tajnimi podatki, takšnih primerov ni mogoče preprečiti, je še poudarila.

Prav obravnavani primer pa po njeni oceni potrjuje, da nadzorni mehanizmi na SDT delujejo, saj je bilo izdajanje tajnih podatkov zaznano in nemudoma preiskano. Takoj so poskrbeli, da osumljenka nima več možnosti dostopa do kakršnih koli podatkov niti nima več možnosti vstopa v prostore SDT, odpovedana pa ji bo tudi pogodba o zaposlitvi.