Gregor Žitko je komentarje, da lepo riše, poslušal že v otroštvu. Risanje in glasba, sta ga od nekdaj zanimala, a se je odločil za likovno umetnost, saj z njo najbolje izrazi svoj intimni pogled na svet. Sprva je slikal s tempero oziroma vodenimi barvami in se kasneje poskušal tudi z ustvarjanjem v številnih drugih tehnikah. Od leta 2011 ustvarja z oljem na platnu ali na lesu. Intenzivno kreativnost je predstavil na treh samostojnih razstavah (v Cafè Centralu Grand Hotela Portorož in v Središču Rotunda v Kopru) in treh skupinskih razstavah. Udeležil se je tudi piranskega mednarodnega slikarskega ex-temporu, na katerem je mednarodna strokovna žirija njegovo delo Težak korak leta 2013 izbrala za razstavo v razstavišču Obalnih galerij Piran v Monfortu.

Kot je na otvoritvi ljubljanske razstave dejala likovna kritičarka Nives Marvin, vpogled v njegove dosedanje žanrsko zelo raznolike upodobitve in njegova pomenljiva poimenovanja tematskih sklopov dokazujejo vedoželjnost senzibilnega kreativca. "Nekaterim Gregorjevim vedutam, pejsažem, aktom, portretom in drugim motivom sicer lahko najdemo primerjave ter asociacije na konkretne in zelo znane slike iz preteklosti, zlasti iz prejšnjega stoletja, a je kljub temu opazen diskreten odmik v iskanju lastne likovne identitete," je poudarila Marinova.

Ob tem ni spregledala, da zlasti na najnovejših Žitkovih delih izstopajo vse bolj suverene poteze s čopičem ter vse bolj pogumno uporabljanje živega in intenzivnega kolorita ter ponekod že kar drzne korelacije izbranih kromatskih vrednosti. Tako je med drugim poudarila tudi posebno svetlobno barvno atmosfero, ki ne glede na motiv vedute, akta ali portreta, preplavlja celotno površino platna in hkrati postane nosilka avtorjevega trenutnega psihofizičnega stanja, njegovega iskrenega čutenja, razmišljanja, lastnih izkušenj, videnj in vedenj. "In prav vse to je Gregorju Žitku najboljša popotnica na darežljivi, a tudi zelo zahtevni poklicni poti profesionalnega likovnika," je ocenila Marvinova.