Poleg diagnostike novega koronavirusa se letos tako ukvarjamo še z diagnostiko hemoragične mrzlice.

Mišja mrzlica v primorski regiji

Po besedah Tatjane Lejko Zupanc, predstojnice Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC), je letos za razliko od prejšnjih let, ko je bilo težišče bolezni v vzhodni Sloveniji, veliko število hospitaliziranih in ambulantno pregledanih bolnikov za hemoragično mrzlico v drugih delih države. Izstopata predvsem primorska in notranjska regija.

Z vprašanji v zvezi s porastom primerov mišje mrzlice v primorski regiji smo se obrnili tudi na Splošno bolnišnico Izola, kjer so nam potrdili, da so letos že obravnavali osebe s to diagnozo, trenutno pa zaradi te bolezni ni hospitaliziran nihče. Skupno so se pri njih za mišjo mrzlico zdravile tri osebe, katerih povprečna starost je bila 45 let. Povedali so še, da je bilo trajanje okrevanja odvisno od vsakega posameznika, vsi pa so virus preboleli brez hujših zapletov. Na Obali niso odkrili nobenega žarišča širjenja mišje mrzlice. Osebe z diagnozo mišje mrzlice so v izolski bolnišnici obravnavali tudi leta 2019, ko je bila le-ta nazadnje v porastu. Takrat sta se pri njih zdravili dve osebi z mišjo mrzlico. 

Kakšni so znaki okužbe? 

Pri zaznavanju okužbe z mišjo mrzlico je treba biti pozoren, če ima oseba opravka s področjem, ki je kontaminirano z iztrebki glodalcev; predvsem z urinom in blatom. Potrebno je, da smo pozorni predvsem na vročinske znake, saj se bolezen prične skoraj tako kot vse ostale virusne okužbe. Eden izmed bolj posebnih znakov, po katerem lahko sklepamo, da smo zboleli za mišjo mrzlico, je moten vid.

Več različic mišje mrzlice

Večina testirancev je bila okuženih z virusom Puumala, poznamo pa tudi virus po imenu Dobrava. Oba omenjena virusa sta najpogostejša povzročitelja hemoragične mrzlice z renalnim sindromom pri nas.

Potek bolezni

"V večini primerov gre za lažji potek bolezni brez resnejših zapletov. Tudi sicer se ta bolezen, kljub temu da prizadene ledvice in je včasih potrebna dializa, v glavnem kar dobro konča," je povedala Tatjana Lejko Zupanc.

Diagnostika je vseeno urgentna in poteka ves dan, saj je pravočasna zaznava in zdravljenje bolezni bistvenega pomena za blažji potek, pravi Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Dodaja še, da tovrstno diagnostiko v njihovem laboratoriju opravljajo že 38 let.

Kako se lahko pred okužbo zavarujemo?

Lejko Zupanceva poudarja, da je zelo pomembno, da smo previdni pri opravilih ob hiši in v naravi, saj se mišja mrzlica prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov oz. iztrebkov glodalcev. V teh pa se lahko nahaja virus mišje mrzlice.