Miro Kocjan se je rodil 28. decembra leta 1924 v vasi Žirje na Krasu. Po veliki maturi je nadaljeval in končal študij na Visokošolskem zavodu za orientalske vede v Neaplju. Kot je znano, je Kocjan opravljal vrsto odgovornih in tveganih misij.  Bil je član KP Italije in je sodil med najmlajše kandidate za novo italijansko povojno ustavodajno skupščino. Jeseni leta 1943 je kot dosleden slovenski in primorski patriot odšel v jugoslovanske partizane, zapustil starše in študij ter se podal na trnovo pot osvobajanja slovenskega naroda. Bil je v prekomorskih brigadah, nato v Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in Štabu jugoslovanske mornarice na Visu.

Po vojni je bil Miro Kocjan, ki je kmalu zaslovel kot publicist, več let in večkrat dopisnik osrednjih jugoslovanskih medijev v tujini, trikrat v Italiji. Uveljavljal se je tudi kot opinionist, pri čemer je nekaj časa sodeloval tudi z "Le mondom". Kot poznavalec položaja zlasti v sosednjih deželah, se je ukvarjal tudi z zunanjepolitičnimi vprašanji in je bil mednarodni komentator. Na Vojaški upravi (čeprav ni bil vojak) cone B STO v Kopru se je kot eden od načelnikov ukvarjal z odnosi z angloameriško vojaško upravo v Trstu in z mednarodnimi odnosi nasploh, pozneje (še prej, leta 1946 je pomagal tudi v pripravah gradiva za mirovno pogodbo z Italijo) pa je neposredno sodeloval v pripravah za podpis Londonskega memoranduma leta 1954 in za sklenitev Osimskih sporazumov leta 1975.

Bil je tudi urednik slovenskega programa in pomočnik direktorja Radia Koper ter kasneje tudi direktor in glavni urednik Radia Koper. V njegovem času je le-ta vidno razširil program, povečal oddajno moč in pričel prenašati dvojezični spored na ločenih valovih. Radio Koper je bil deležen tudi številnih mednarodnih priznanj in nagrad. Med drugim je bil tudi eden najbolj poslušanih medijev v Sredozemlju. Miro Kocjan je bil tudi predsednik izdajateljskega sveta Primorskih srečanj.

Bil je mož, ki je imel v osrednjem občinskem telesu najdaljši staž. V občinsko skupščino je bil izvoljen leta 1962 in je v njej deloval do  leta 1974, nato pa je bil ponovno izvoljen leta 1990 in  leta 1994. Leta 1967 je bil izvoljen za predsednika skupščine Občine Koper, v času ko je le-ta po družbenem proizvodu in narodnem dohodku dosegla tretje mesto v Sloveniji. Na mestu predsednika je ostal dva mandata do leta 1974. Bil je tudi prvi predsednik obalnega sveta, ko so pričeli v slovenski Istri snovati vrsto obalnih objektov, od ceste do bolnišnice, ter projektov na področju turizma.

Miro Kocjan je pri svojem delu na občini Koper pričel programsko razvijati tudi sodelovanje navzven, začenši s stiki s Trstom, ki jih do tedaj ni bilo. Takrat je Koper sklenil tudi dogovor o sodelovanju s Ferraro. Za svoje delo je prejel številna priznanja, sicer pa je Miro Kocjan aktivno sooblikoval življenje in razvoj Mestne občine Koper vse do danes. Tri prvine so bile stalnica javnega dela Mira Kocjana: širina sodelovanja, krepitev demokratičnih postavk in decentralizacija za oblikovanje  sodobne "evropske države".